Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Človek-dan
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?
Terminološka
Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka
Diagram gonilnih dejavnikov
Za diagram v stolpcih, pri katerem vsaka vsebina v predhodnem stolpcu »poganja« uresničitev vsebine v naslednjem, se v angleščini uporablja izraz driver diagram . Izraza pospeševalni diagram in diagram ključnih dejavnikov po mojem ne označujeta pojma dovolj natančno, tj. da je stvar treba pognati naprej, da se doseže nek zastavljen cilj. Ali bi bil primeren izraz poganjalni diagram ?
Za diagram v stolpcih, pri katerem vsaka vsebina v predhodnem stolpcu »poganja« uresničitev vsebine v naslednjem, se v angleščini uporablja izraz driver diagram . Izraza pospeševalni diagram in diagram ključnih dejavnikov po mojem ne označujeta pojma dovolj natančno, tj. da je stvar treba pognati naprej, da se doseže nek zastavljen cilj. Ali bi bil primeren izraz poganjalni diagram ?
Terminološka
Interoperabilnost (informacijska tehnologija)
V tehničnem odboru SIST/TC ITC – Informacijska tehnologija na Slovenskem inštitutu za standardizacijo – so strokovnjaki (člani odbora) zavzeli različna stališča glede ustreznika angleškega termina interoperability , ki označuje 'sposobnost sistema ali izdelka, da brez posebnega napora potrošnika deluje z drugimi sistemi ali izdelki' (IEEE Standards University). Predlagajo naslednje ustreznike: medobratovalnost , interoperabilnost ali medopravilnost . Naš namen je, da se ustreznik za interoperability poenoti, zato vas prosimo, če nam lahko sporočite, kateremu ustrezniku bi vi dali prednost in zakaj tako menite.
V tehničnem odboru SIST/TC ITC – Informacijska tehnologija na Slovenskem inštitutu za standardizacijo – so strokovnjaki (člani odbora) zavzeli različna stališča glede ustreznika angleškega termina interoperability , ki označuje 'sposobnost sistema ali izdelka, da brez posebnega napora potrošnika deluje z drugimi sistemi ali izdelki' (IEEE Standards University). Predlagajo naslednje ustreznike: medobratovalnost , interoperabilnost ali medopravilnost . Naš namen je, da se ustreznik za interoperability poenoti, zato vas prosimo, če nam lahko sporočite, kateremu ustrezniku bi vi dali prednost in zakaj tako menite.
Terminološka
Jastreb, golob
Kako prevajati izraza hawkish (iz samostalnika hawk ) in dovish (iz samostalnika dove )? Gre za opis naravnanosti bankirjev ECB, ko odločajo o denarni politiki. Nekateri so bolj restriktivno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali hitreje), kar v angleščini poimenujejo hawkish , medtem ko so drugi bolj podporno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali počasneje), kar imenujejo dovish . V slovenščini se je na področju ekonomije uveljavil termin jastreb za hawk in golob za dove . Opažamo pa različne prevode za pridevniško obliko hawkish – jastrebški , jastrebovski in dovish – golobji , golobovski . Katera različica je najprimernejša?
Kako prevajati izraza hawkish (iz samostalnika hawk ) in dovish (iz samostalnika dove )? Gre za opis naravnanosti bankirjev ECB, ko odločajo o denarni politiki. Nekateri so bolj restriktivno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali hitreje), kar v angleščini poimenujejo hawkish , medtem ko so drugi bolj podporno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali počasneje), kar imenujejo dovish . V slovenščini se je na področju ekonomije uveljavil termin jastreb za hawk in golob za dove . Opažamo pa različne prevode za pridevniško obliko hawkish – jastrebški , jastrebovski in dovish – golobji , golobovski . Katera različica je najprimernejša?
Terminološka
Maltozo vezavni protein
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
Terminološka
Nadlahtnica
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Terminološka
Osebnopodatkovno razkrivanje
Zanima me, ali obstaja slovensko poimenovanje za pojem, ki ga v angleščini označuje termin doxxing. Gre za zbiranje in zlonamerno razkrivanje osebnih podatkov na spletu, npr. domačega naslova, telefonske številke, zasebnih sporočil, bančnih podatkov ipd. z namenom nadlegovanja, izsiljevanja ali drugega oškodovanja žrtve.
Zanima me, ali obstaja slovensko poimenovanje za pojem, ki ga v angleščini označuje termin doxxing. Gre za zbiranje in zlonamerno razkrivanje osebnih podatkov na spletu, npr. domačega naslova, telefonske številke, zasebnih sporočil, bančnih podatkov ipd. z namenom nadlegovanja, izsiljevanja ali drugega oškodovanja žrtve.
Terminološka
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka
Svetovalni oglas
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin help-seeking ad , ki označuje oglas, ki opiše bolezen ali bolezensko stanje, ne navede pa imena zdravila. Namen takega oglasa je spodbuditi ljudi, da bi tisti, ki pri sebi prepoznajo znake opisane bolezni, poiskali pomoč pri zdravniku (povzeto po diplomskem delu Tine Kočevar Analiza dostopnosti informacij o zdravilih na spletnih straneh farmacevtskih družb , 2010, str. 21).
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin help-seeking ad , ki označuje oglas, ki opiše bolezen ali bolezensko stanje, ne navede pa imena zdravila. Namen takega oglasa je spodbuditi ljudi, da bi tisti, ki pri sebi prepoznajo znake opisane bolezni, poiskali pomoč pri zdravniku (povzeto po diplomskem delu Tine Kočevar Analiza dostopnosti informacij o zdravilih na spletnih straneh farmacevtskih družb , 2010, str. 21).
Terminološka
Škodljivost
Sem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost , sam pa menim, da je ravno obratno.
Sem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost , sam pa menim, da je ravno obratno.
Terminološka
Delovni tok
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Terminološka
Indolentni karcinom prostate
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Terminološka
Medčloveška povezljivost
Prosim za nasvet, kako prevesti angleški termin connectivity . Pojavlja se v zvezi physical and human connectivity . Menimo, da mu ustreza slovensko poimenovanje povezljivost . Strinjamo se, da angleškemu terminu physical connectivity , ki označuje prometno in energetsko povezljivost med EU in Zahodnim Balkanom, pa tudi znotraj same regije, ustreza slovenski termin fizična povezljivost . Ne vemo pa, kako poimenovati pojem, ki ga v angleščini označuje human connectivity . Gre za vzpostavljanje povezav med ljudmi (predvsem na področju izobraževanja). Razmišljali smo o ustreznikih povezljivost med ljudmi ali povezljivost ljudi . Nekaterim prevajalcem pa se povezljivost ne zdi primeren ustreznik za connectivity . Predlagajo povezanost in zvezo fizična in medčloveška povezanost .
Prosim za nasvet, kako prevesti angleški termin connectivity . Pojavlja se v zvezi physical and human connectivity . Menimo, da mu ustreza slovensko poimenovanje povezljivost . Strinjamo se, da angleškemu terminu physical connectivity , ki označuje prometno in energetsko povezljivost med EU in Zahodnim Balkanom, pa tudi znotraj same regije, ustreza slovenski termin fizična povezljivost . Ne vemo pa, kako poimenovati pojem, ki ga v angleščini označuje human connectivity . Gre za vzpostavljanje povezav med ljudmi (predvsem na področju izobraževanja). Razmišljali smo o ustreznikih povezljivost med ljudmi ali povezljivost ljudi . Nekaterim prevajalcem pa se povezljivost ne zdi primeren ustreznik za connectivity . Predlagajo povezanost in zvezo fizična in medčloveška povezanost .
Terminološka
Minimalistični tek, bosi tek
Kako ustrezno poimenovati tek v različni vrsti obutve oz. brez nje. Ali lahko teku v minimalistični obutvi rečemo minimalistični tek (ang. minimalist running )? In kako je primerno poimenovati tek, ko tečemo bosi? Ali bos tek ali tek bos ali bosonogi tek (ang. barefoot running )?
Kako ustrezno poimenovati tek v različni vrsti obutve oz. brez nje. Ali lahko teku v minimalistični obutvi rečemo minimalistični tek (ang. minimalist running )? In kako je primerno poimenovati tek, ko tečemo bosi? Ali bos tek ali tek bos ali bosonogi tek (ang. barefoot running )?
Terminološka
Mladodobnik
V Zvezi slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS) se ukvarjamo z vozili, ki so starejša od 30 let. V drugih državah jih imenujejo Oldtimer (Nemčija), historic vehicle (Velika Britanija, ZDA) in vintage vehicle (kar označuje še starejša vozila), auto d'epoca (Italija), voiture d'epoque (Francija), povjesno vozilo (Hrvaška), starovremeno vozilo (Srbija). V Sloveniji smo taka vozila že pred leti poimenovali starodobnik . Zdaj iščemo slovensko poimenovanje tudi za vozila starosti od 20 do 30 let. V tujini jih poimenujejo Youngtimer (predvsem v Nemčiji, drugod še ne). Imamo torej sodobnike (vozila, stara do približno 15 let) in starodobnike (vozila, stara nad 30 let). Vmes pa nam manjka primerno poimenovanje za vozila, stara od 20 do 30 let. Predlogi so: mladodobnik , mlajšedobnik , predstarodobnik , bodoči starodobnik . Kaj nam lahko svetujete?
V Zvezi slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS) se ukvarjamo z vozili, ki so starejša od 30 let. V drugih državah jih imenujejo Oldtimer (Nemčija), historic vehicle (Velika Britanija, ZDA) in vintage vehicle (kar označuje še starejša vozila), auto d'epoca (Italija), voiture d'epoque (Francija), povjesno vozilo (Hrvaška), starovremeno vozilo (Srbija). V Sloveniji smo taka vozila že pred leti poimenovali starodobnik . Zdaj iščemo slovensko poimenovanje tudi za vozila starosti od 20 do 30 let. V tujini jih poimenujejo Youngtimer (predvsem v Nemčiji, drugod še ne). Imamo torej sodobnike (vozila, stara do približno 15 let) in starodobnike (vozila, stara nad 30 let). Vmes pa nam manjka primerno poimenovanje za vozila, stara od 20 do 30 let. Predlogi so: mladodobnik , mlajšedobnik , predstarodobnik , bodoči starodobnik . Kaj nam lahko svetujete?
Terminološka
Odprto inoviranje storitev
Zanima me, ali je smiselno za angleški termin open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev . Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij.
Zanima me, ali je smiselno za angleški termin open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev . Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij.
Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost