takràt čas. prisl. (ȁ) Zaviral je, toda ~ je bilo že prepozno; ~ je bil še v vrtcu, zdaj pa že študira; ~ med vojno je bilo hudo; Vstopil je prav ~, ko so govorili o njem; Bil je začuden nad občutkom, ki ga do ~ še ni poznal; Od ~ ni imel več težav; v zvezi takrat in takrat rojen ~ ~ ~, tam in tam
takràt -- m, pojm. (ȁ) Prepad med ~ in danes se povečuje
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
Pravopis
dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma
Pravopis
dotlêj in dotlèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega nesedanjosti (ȇ; ȅ) do takrat: Vse ~ je bil živahen otrok
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
tačàs čas. prisl. (ȁ) pešaj.: Živeli so skromno, a ~ se niso pritoževali takrat; Nekateri so šli na izlet, drugi so se ~ zabavali medtem
Pravopis
tačàs ko podr. vez. zv. (ȁ) v časovnih odvisnikih ~ ~ je spal, je morala biti tišina medtem ko, takrat ko; ~ ~ je eden kosil, je drugi grabil in nakladal medtem ko
Pravopis
Pravopis
tístikrat kratn. prisl. (ȋ) redk. takrat: ~ sta se prvič srečala; Že ~ so se prepirali
tístikrat -- s, pojm. (ȋ) Od ~ je preteklo več let
tístikrat -- s, pojm. (ȋ) Od ~ je preteklo več let
Pravopis
dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva
Pravopis
Pravopis
némčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; némčenje (ẹ́ ẹ̑) V mestih so ljudje takrat precej nemčili |govorili nemško|; redk. nemčiti koga ponemčevati
Pravopis
obstojèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) zraven že ~e hiše prizidati garažo
obstojéči -a -e (ẹ́) ~ pravni red → sedanji, veljavni; ~ zakoni → veljavni; takrat ~e razmere → takratne
obstojéče -ega s, pojm. (ẹ́) kritizirati vse ~
obstojéči -a -e (ẹ́) ~ pravni red → sedanji, veljavni; ~ zakoni → veljavni; takrat ~e razmere → takratne
obstojéče -ega s, pojm. (ẹ́) kritizirati vse ~
Pravopis
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Pravopis
splòh2 poudar. člen. (ȍ) v vprašalnih odvisnikih Kako je to ~ mogoče; Kdo pa ste ~ vi; Ali ~ veste, kaj ste storili; v nikalnih stavkih Take pohvale ~ ne zasluži; Tega takrat ~ še ni bilo; V nesreči je bilo veliko mrtvih, da o ranjenih ~ ne govorimo
Število zadetkov: 18
Dostopnost