Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Terminološka
Masa, telesna masa
Ali je pri opisu predmeta, ki tehta npr. 0,5 kg, ustrezneje govoriti o njegovi teži ali masi ? Kateri izraz je ustreznejši: telesna teža ali telesna masa ?
Terminološka
Domorodna ljudstva
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
Terminološka
Protimikrobna odpornost
Prosimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
Terminološka
Ciklonski dvig gladine
Meteorologi imamo težave z angleškim terminom storm surge , ki označuje dvig gladine morja zaradi vpliva meteoroloških dejavnikov. Večinoma gre za veter, ki nariva vodo proti obali, in znižanje zračnega pritiska. V severnem Jadranu se to tipično zgodi ob prehodu ciklona, ki povzroči močan jugo vzdolž Jadranskega morja. Posledica so poplavljene Benetke, Piran in druga mesta. Ta pojav je prisoten tudi na obali Atlantika (in ostalih oceanov) – tam gre lahko dejansko za povišanja gladine morja zaradi neviht (ang. storm ) oz. nevihtnih vetrov, pa tudi zaradi nižjega pritiska. Na Jadranu žal ni neposredne povezave z nevihto ali neurjem (nevihta in neurje vključujeta tudi močnejše padavine), zato pridevnika nevihtni a li neurni nista najbolj primerna. Razmišljali smo tudi o pridevniku viharni , ampak vihar se spet sliši pretirano in ne pokaže prave slike dogajanja. Prav tako ne vemo, kako bi iz angleščine primerno prevedli sestavino surge . Dobesedni prevod bi bil val , vendar vendar gre v našem primeru bolj za dvig gladine oz. povišanje gladine ... Sedaj to rešujemo opisno, tj. dvig morske gladine zaradi vetra in znižanega zračnega pritiska, kar pa je zelo nerodno. Imate morda kak predlog, kako se lotiti težave?
Terminološka
Domorodno oglaševanje
Iščem prevod za angleški termin native advertising . To je oglaševanje, torej plačana vsebina, ki poskuša posnemati uredniške vsebine v mediju, v katerem se pojavlja, z namenom, da jo uporabnik zazna kot zanj relevantno. V slovenščini se že pojavljajo poimenovanja n ativno oglaševanje , domorodno oglaševanje in sožitno oglaševanje , pri čemer se mi prva in zadnja rešitev ne zdita ustrezni. Pridevnik nativen se v slovenščini ne uporablja, prav tako pa odnos med oglasom in preostalo vsebino v tem primeru ni sožiten , temveč parazitski . Morda bi lahko rekli, da gre za parazitsko oglaševanje ali kukavičje oglaševanje ?
Terminološka
Enduro
S kolegi se ne strinjamo glede tega, ali bi bilo treba ime za uveljavljeno motošportno panogo enduro , ki označuje vzdržljivostne dirke po brezpotju oziroma čez drn in strn, posloveniti. Obstaja namreč tudi panoga endurance , ki označuje vzdržljivostne dirke na dirkališču. Da bi bila zmeda popolna, pri nas prirejamo tudi dirke v panogi cross country , ki prav tako označuje dirke čez drn in strn, le vzdržljivostna komponenta morda ni tako izražena. Enotne formule seveda ni; v Motoreviji npr. pišemo o dirkah v motokrosu (poslovenjeni izraz za motocross ), pa tudi o speedwayju in rallyju , ki ju doslej nismo poslovenili. Smo pa poslovenili endurance dirke , ki jim pri nas rečemo cestno-hitrostne vzdržljivostne dirke . Moje mnenje je, da je enduro že tako uveljavljen, da ga ni treba posloveniti – nenazadnje enduro označuje tudi prodajni razred motociklov.
Terminološka
Inkontinentni bolnik
Zanima me, kateri je pravi pridevnik od samostalnika inkontinenca , ki označuje nezmožnost zadrževanja urina ali blata. V slovarju, ki ga ponudi vaša spletna stran, piše o inkontinentnih bolnikih in o inkontinenčnih pripomočkih . Ali gre tukaj za nekonsistentnost ali je takšna razlika pravilna?
Terminološka
Insolvenčni postopek
Imam težavo pri pripravi internega navodila v zvezi s postopki zaradi insolventnosti, torej s postopki, ki se vodijo proti tistim gospodarskim in drugim subjektom, ki so postali prezadolženi ali dlje časa plačilno nesposobni. Za poimenovanje postopkov sem uporabila pridevnik insolventen ( insolventni postopki ), ki je tudi v SSKJ2 in v Slovenskem pravopisu, a so me sodelavci opozorili, da je prava oblika termina insolvenčni postopek ali postopek zaradi insolventnosti . Kateri termin naj torej uporabim?
Terminološka
Izsiljevanje z intimnimi posnetki
Zanima me ustrezno slovensko poimenovanje za sextortion , ki poimenuje obliko spletnega nasilja, pri kateri storilec grozi z objavo intimnega posnetka ali fotografije žrtve, če ta ne bo ugodila njegovi zahtevi, npr. nakazala denarnega zneska. V slovenščini se zaenkrat pojavljata opisni poimenovanji izsiljevanje z golimi posnetki in fotografijami ter izsiljevanje z intimnimi posnetki.
Terminološka
Kibernetska varnost
Kateri slovenski termin je primernejši kot ustreznik angleškega termina cyber security , ki označuje aktivnosti za zaščito računalnikov, računalniških omrežij, strojne in programske opreme: kibernetska varnost, kibervarnost ali spletna varnost ?
Terminološka
Največji tolerančni odmerek
V kliničnih raziskavah na področju onkologije poimenovanje maximum tolerated dose ( MTD ) označuje največji odmerek pri zdravljenju, ki ne povzroča nesprejemljivih stranskih učinkov in ga preiskovanec še lahko prenese. V slovenščini se za ta pojem pojavljata dva termina, in sicer največji tolerančni odmerek in največji dovoljeni odmerek. Prosim za vaše mnenje, kateri od teh dveh je bolj primeren oz. kateri najbolj nedvoumno opiše pojem.
Terminološka
Novinarska konferenca
Zanima me, kakšno je razmerje med terminoma tiskovna konferenca in novinarska konferenca . Ali je novinarska konferenca zgolj sestanek novinarjev ali pa gre za sinonim za tiskovno konferenco , ki označuje konferenco, ki jo skliče npr. predstavnik oblasti in odgovarja na vprašanja novinarjev? Po mojem mnenju je novinarska konferenca širši pojem od tiskovne konference , saj se je udeležujejo novinarji različnih medijev in ne le tiskanih.
Terminološka
Prebežnik
Angleški termin migrant se običajno v slovenščino prevaja s terminoma migrant ter priseljenec . Ali lahko uporabimo tudi ustreznik prebežnik , zlasti takrat, ko so med priseljenci tudi begunci in ekonomski migranti, npr. ljudje, ki s severnoafriških obal preko morja prihajajo v Evropo?
Terminološka
Samonikla rastlina
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Terminološka
Sprovajalec, sprovajanje
Pri prevajanju besedila sem za angleško besedo facilitators našla slovensko poimenovanje sprovajalci . Gre za osebe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, torej s posredovanjem pri njihovem nezakonitem vstopu v državo. Na spletu sem sicer našla zadetke v slovenščini, vendar rabo te besede odsvetujejo. Kljub temu jo je v svojih sodbah že uporabilo Upravno sodišče. Ali lahko pri prevodu uporabim besedo, ki jo sicer Slovenski pravopis 2001 in SSKJ2 odsvetujeta, vendar jo stroka uporablja. Besede tihotapec v tem kontekstu ne moremo uporabiti, ker tako prevajamo angleško ustreznico smuggler .
Terminološka
Vrstniško nasilje
Potrebujem pomoč pri uporabi besede bullying v slovenščini. Gre za namerno, ponavljajočo se uporabo nasilja med otroci in mladostniki, pri katerem je razmerje med udeleženimi neenakovredno, kar pomeni, da močnejši ustrahujejo šibkejše, nasilje pa je lahko fizično ali psihično. V slovenščini se beseda bullying (še) ne uporablja in nimamo nobene besede, ki bi bullying opisala. Uporabljata se besedi trpinčenje in ustrahovanje , vendar pa ti dve besedi ne ustrezata definiciji. Ker je zveza ( med)vrstniško nasilje preveč skopa, želim pri svojem delu uporabljati besedo bullying . Kako bi angleško besedo bullying prilagodili slovenščini?
Terminološka
Flerovij
Kako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil  prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Terminološka
Kazalec okolja
Prosimo vas za nasvet v zvezi z uporabo terminov kazalec oziroma kazalnik (obema v angleščini ustreza  indicator ) kot sestavin terminov kazalec okolja in kazalnik okolja . Kazalci okolja označujejo 'na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike' (gl. našo spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje ). Kazalce okolja so začele razvijati tudi druge institucije, npr. Statistični urad Republike Slovenije, vendar tam govorijo o kazalnikih okolja . Ker vse pogosteje prejemamo vprašanja, v čem je razlika med kazalnikom okolja Statističnega urada Republike Slovenije in kazalcem okolja Agencije Republike Slovenije za okolje, se zatekamo k pojasnilu, da kazalec okolja ne vsebuje samo številk (kot kazalnik okolja ), temveč tudi besedilo, ki dopolnjuje podatke v tabelah in grafičnih ali kartografskih prikazih. Vsak kazalec okolja ima ključno sporočilo, definicijo, ki pove, kaj kazalec prikazuje, komentar (ki pojasnjuje trend) in opis metodologije (kateremu cilju sledimo, opis obdelave podatkov, frekvence osveževanja, ime izvorne podatkovne baze in datum povzema podatkov). Vsak kazalec okolja ima navedenega tudi avtorja in institucijo, iz katere prihaja. Prosimo vas torej za mnenje, ali je uporaba termina kazalec pravilna in ali je naše pojasnilo glede njegove uporabe v zvezi kazalec okolja dovolj dobro utemeljeno, da pojasnjuje razliko med terminoma kazalec okolja in kazalnik okolja .
Terminološka
Navigacijska sled
Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za angleški termin breadcrumbs , ki označuje prikaz hierarhične strukture spletne strani, ki uporabniku omogoča, da ugotovi, na katerem nivoju v hierarhiji se nahaja, in da s klikom preklopi na drug nivo v strukturi spletne strani; za primer gl. sliko na tej povezavi . Dobesedni prevod (krušne) drobtine v slovenščini deluje zelo nenaravno. Katero poimenovanje predlagate?
Število zadetkov: 22