Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
Pleteršnik
popísati, -šem, vb. pf. 1) mit Schrift ausfüllen, voll beschreiben; vsa pola je popisana; veliko papirja p.; p. razpredelke, die Rubriken ausfüllen, Levst. (Nauk); — 2) nach der Reihe aufschreiben, inventieren; p. blago, Cig.; p. zarubljene stvari, Levst. (Nauk); po tanko p., specificieren (merc.), Cig. (T.); conscribieren, Cig., Jan.; — 3) durch die Schrift darstellen, beschreiben; vojsko p.; v knjigi je vse na tanko popisano, kako se je godilo.
Pleteršnik
preískati, -íščem, vb. pf. durchsuchen; vso hišo p.; — untersuchen, prüfen, Cig., Jan.; to stvar je treba na tanko p., nk.
Pleteršnik
prę́sti, prę́dem, vb. impf. 1) spinnen; predivo, volno p.; tanko, debelo p., fein, grob spinnen; weben (o pajku); — den Thon mittelst der Töpferscheibe ausstrecken, drehen (vom Töpfer), Cig.; piskre p., Töpfe verfertigen, Gor.; — schnurren (o mačkah): mačka prede; — aussinnen, Cig.; — 2) prede mi, ich bin in der Klemme; presneto mi je že predla, Erj. (Izb. sp.); huda mu prede, er ist in einer argen Verlegenheit, in einer üblen Lage, Cig., Jan.; tanka mu prede, er lebt kärglich, Cig.
Pleteršnik
tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
Pleteršnik
usmodíti, -ím, vb. pf. 1) wegsengen, wegbrennen, Cig.; — 2) ansengen, M.; — 3) einen tüchtigen Peitschenhieb o. Schlag versetzen: u. koga črez pleča, Polj.; s tanko šibo jih vsmodi, Preš.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Slovar Pohlinovega jezika
]Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
jabolko1 s, F22, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana; colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; granatum, -ti, enu margaranovu jabolku; mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn; mala frixa, pohana jabulka; mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka; malum, -li, jabolku; melapium, -py, ena ſorta jabolk; melimelum, -li, ena ſorta ſladkih jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi; mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; poma decusnana, velika jabulka; poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; poma seratina, poṡna ṡreila jabulka; pomum convalium, ſad, ali jabolka is dolyn; punicus, -a, -um, ardezhi, ut punica poma, margarane jabolka; stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; unedo, na terni jabulka; vinum pomarium, is jabolk vinu
Vorenc
Vorenc
oreh m, F18, abellina. haselnus, liſkovi oréh; acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad s'lipino, orih, leiſhik, mandil; caryon, orih; caſsa nux, en raẛin orih, cipreſhou orih, galbulus; decorticare nuces, oreihe ruṡhiti; diſsepimentum, -ti, tú ſedlu v'oreihi, ali tá kobiliza v'mei jederzom; galbulus, cipreſhou orih, ali oréhi od cipreſhoviga dréva; juglans, -dis, en laṡhki orih, drivú: oréhovu drivú; mollusca, -ae, enu breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi lupini v'mei jederzom, oréha ſedlu v'mei jederzom; nucetum, -ti, vert, ali meiſtu kir orehi raſtejo; nucum toga, oreiha ſedlu v'mei jederzom; nux, orih; nux vitiosa, piṡhkou orih; omilla, sive tropa, ygra s'oreihi v'jamizo; tribuli aquatici, oréhi, kateri v'vodi raſtejo
Vorenc
tanek prid., F14, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; anagoga, ena tanka ẛaſtopnoſt viſſokih rizhy; biſsus, Carmiſyn, leipe viſſoke ardezhe farbe: bélu inu cilú tanku platnu; bractea, en pleh, ali ſhina tanka s'kufra ali meſſinga; carbasus, carbasius, tenku platnu, s'tankiga platna; carchesium, ena viſſoka kupa ẛa pytjè, tanka kangla; galbanus, -ni, tudi en beil gvant ṡa te tanke ludy; mollusca, -ae, enu breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti, ali ſuknîa is tankih nyti; pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena; sindon, -nis, tanku platnu, tanzhiza; tenuare, tanzhiti, taniti, tanku délati; viticulum, -li, rozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kolia ṡaviajo; prim. tenak n a j t a n j š i, F2, biſsinus, s'nar tanſhiga platna; byſsus, tú nar tanſhe platnu
Vorenc
tanko sam., turio, -onis, idem ac teneritas arboris, tú kar tankiga viſſy na drevji, ali na veyah, kakòr ſo kozli, etc:; prim. na tanko
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost