Zadetki iskanja
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
vladavina tatov: njegova vlada je kmalu dobila sloves kleptokracije / politična kleptokracija
1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil
// posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja
// govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina
2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
1. narava, od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: Természet, natura AIN 1876, 44; Natura pocsiva AIN 1876, 9; Ar vſzáka natúra i divji i letécsi ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; Ali i ſzáma natúra ne vcsi váſz KŠ 1771, 512; Nature najpreimenitnési tálovje szo AIN 1876, 9; Obüdjena je natüra AIP 1876, br. 4, 4; Po etom razločávajosti se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
2. skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: ár cslovecsánſzka natúra naſſa TF 1715, 18; kako ti tátov jalna natura SM 1747, 82; Ka ſze je Bo'za natúra tak vjedinoula KŠ 1754, 101; Tákso praviczo pa nemre dati ni natúra, ni ſzlobodna vola KŠ 1771, 445; kaje cslovecsa moudroſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; to globouko Zkvárjenye moje nature SM 1747, 53; Znami narodjeno ſzkvarjenyé naſſe natúre KŠ 1754, 71; Peter ſzrcsne natúre KŠ 1771, 699; kakda je Obr natúre po'salüvanye KMK 1780, 70; Boug-Cslovik dvouje nature BKM 1789, 20; i prouti natúri ſzi notri vczepleni vu dobro olivo KŠ 1771, 473; hiſtvo, ſtero je natúri ino potrejbcsinam haſznovito SIZ 1807, 8; odnod i jaſz edno ſzkvárjeno naturo z-üroka ſzem zadoubo SM 1747, 51; nego i na cslovecsánſzko natúro gledoucs goſzpodüje KŠ 1754, 113; Dáj nam prav ſzpoznati, Naſo naturo BKM 1789, 144; sze more vszáki cslovek szkrbeti, da szvojega maternoga Jezika natúro prav szpozna KOJ 1833, XII; ſzmo tüdi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi ino vnatúri od nyega právi KŠ 1754, 16; Ár da poganye po natúri ona, ſtera ſzo právde, csinijo KŠ 1771, 451; Ka ſzo tri Bo'sánſzke Perſone vu ednom bojstvi, i natúri KMK 1780, 5; Ka ſze je Bo'za natúra ſzcslovecsánſzkov Kriſztusevov natúrov tak vjedinoula KŠ 1754, 101; Perſono, vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; Zakaj je Kriſztus tejvi natúri mogao meti KŠ 1754, 100; keliko tak má natúr KŠ 1754, 100; Keliko Natúr má Szin Bo'si KMS 1780, B3
1. navada, običaj v vsakdanjem življenju: Sega KMS 1780, A3; leipi je réd ino ſega zvüneiſnya TF 1715, 44; Kretánczov lagoja ſega KŠ 1771, 657; kak je ſivincse ſega pred ſzebom gnati KM 1790, 54; Vu ſteri ſzte nigda hodili pouleg ſegé etoga ſzvejta KŠ 1771, 576; mi tákſo ſegou nemamo KŠ 1771, 512; Segou je meo 'sivino prevecs goniti KM 1790, 62; kak pſzi ſegou lizati KM 1796, 47; pren. Árje te ſzmerti takova ſega, kako ti tátov SM 1747, 82; Ár jete ſzmrti tákova sega BKM 1789, 258; Etaksa sega te britke ſzmrti SŠ 1796, 97
2. šega, običaj kot del življenjskega reda: Od ſzkopouſzti vaſſa ſega tüha naj bode KŠ 1754, 64; Eti je li od te ſegé právde gucs KŠ 1754, 6; Dobro ſegou tiváriſtvo hüdo oſzkrúni KŠ 1754, 45; Ne naſzleduj ſego lüdi BKM 1789, 427; Ar rad tiſztoga mejſzta i lüſztva ſegou naprej prináſa KŠ 1771, 433; Ne naſzledüj ſegou lüdi SŠ 1796, 156; ſzprávlena po vnougoj vu etom zbloudnom vrejmeni hüdoj ſegej hüdouba na teliko KŠ 1754, 4b; szo priszégnoli po poganszkoj segi KOJ 1848, 7; oni bi k-nám z-szebom prineszli lejpe cslovejsztva segé KOJ 1833, XIV
3. način: ſze tou nego i zsegé gucsa (Styluſa) lejhko ſzpozna KŠ 1771, 337
dejavnost tatov: preganjati tatinstvo / pripisovali so mu tatinstvo; zavesti koga v tatinstvo / zaprli so ga zaradi tatinstev kraj, tatvin
glagolnik od vdirati: pregrade proti vdiranju vode / vdiranje sovražnih čet / vdiranje tatov v stanovanja / vdiranje tujih idej
Vljudno prosim za odgovor, ali je mogoče, da bi bila pravilna tudi raba tožilnika namesto rodilnika v naslednjem primeru: V klet je vdrla voda. Bilo jo je en meter. Kaj menite, ali se je se v tem primeru mogoče sklicevati na primere iz SP, ki jih navajam?
- poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|;
- Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|
- groza koga koga/česa ~ jo je tatov, nesreče
- groza koga/kaj pred kom/čim Bilo jo je ~ pred temo
- Sram jo je pred starši