Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
téžji -a -e prid. (ẹ̑) 
  1. 1. primernik od težek: ta plin je težji od zraka / za dva kilograma je težji od nje / misel na to mi je bila zmeraj težja
  2. 2. ki ima določeno značilnost v precejšnji meri: poskrbeti za težje bolnike; težji ranjenci
    ●     ekspr. miličniki so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca; ekspr. ta fant je težji primer ima precej neprijetne lastnosti
    téžje prisl.: vse težje shajajo; biti težje ranjen
    ●     za denar je vse težje vse težje ga je zaslužiti
    ♦     ped. težje vzgojljivi otrok otrok, ki povzroča v normalnem socialnem okolju težave pri vzgoji zaradi značajskih lastnosti ali slabih čustvenih izkušenj v zgodnjem otroštvu; sam.: nič težjega ne sme jesti težje prebavljive hrane
    ♦     ped. od lažjega k težjemu; prim. težek
SSKJ
obtežíti -ím dov., tudi obtéži; obtéžil (ī í) 
  1. 1. dati, namestiti težek predmet na drugega
    1. a) da se le-ta stisne, ne premika: obtežiti papir na pisalni mizi; naribano zelje obtežijo z deskami in kamnom
    2. b) zaradi večje teže, ravnotežja: obtežiti ladjo, žerjav / obtežiti merilno vrvico s svincem
      ♦       tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja
  2. 2. narediti kaj težje: vrv mu je preveč obtežila nahrbtnik; pren. skrb, žalost mu je obtežila srce
    obtežèn -êna -o: z jekleno kroglo obtežena veriga; ladja je bila premalo obtežena
SSKJ
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í) 
  1. 1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
    ●     ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti
  2. 2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovala
    zlívati se 
    1. 1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
    2. 2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
      // ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno
    3. 3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
    4. 4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
      ●       ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
      ♦       fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
    zlivajóč -a -e: z bučanjem valov zlivajoči se kriki; prim. izlivati
SSKJ
kalíber -bra m (í) 
  1. 1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi
  2. 2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / miličniki so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca
  3. 3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber
  4. 4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice
SSKJ
krampáti -ám in krámpati -am nedov. (á ȃ; ȃ) 
  1. 1. kopati s krampom: ves dan je moral krampati
    // ekspr. kopati sploh: krampati jarke
    ●     ekspr. če se ne boš učil, boš pa krampal opravljal težja fizična dela
  2. 2. ekspr. nerodno, okorno hoditi: berač je krampal po cesti
  3. 3. nar. praskati: ta mačka krampa / ne krampaj se po glavi
SSKJ
krógla -e ž (ọ̑) 
  1. 1. geom. telo, ki ga omejuje ploskev, katere točke so enako oddaljene od središča: polmer krogle; izračunati površino in prostornino krogle / koncentrične krogle krogle z istim, skupnim središčem; očrtana krogla najmanjša krogla, v kateri leži dano telo; včrtana krogla največja krogla, ki leži znotraj danega telesa
  2. 2. predmet take ali podobne oblike: izrezljal je kroglo iz lesa; zakotaliti kroglo; jeklena, kovinska, steklena krogla; votla krogla / poškodovati površje krogle
    // s prilastkom tak predmet, ki se uporablja pri različnih (športnih) igrah: balinarska, kegljaška krogla; biljardne krogle so udarjale druga ob drugo
    // šport. tak predmet z določeno težo za metanje, suvanje: metalci diska in krogle / dosegel je nov rekord v metu krogle
  3. 3. ekspr. nebesno telo, navadno zemlja: naša krogla postaja prenaseljena / z oslabljenim pomenom: nebesna krogla; sončna krogla sonce; zemeljska krogla zemlja
  4. 4. del naboja, ki ob vžigu zleti iz ročnega strelnega orožja: krogla leti; krogla ga je zadela v ramo in mu prebila kost; ekspr. krogle so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami; kot krogla je švignil mimo / ekspr. krogle kar dežujejo veliko jih leti po zraku; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani
    // dumdum krogla; topovska krogla granata
    ●     ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; ekspr. padel je pod sovražnimi kroglami bil je ubit (v vojni)
    ♦     strojn. mlin na krogle stroj, ki drobi grude z jeklenimi kroglami; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico; svetilna krogla
SSKJ
odvzémati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino: odvzemati vzorce mleka za analizo
    // povzročati, delati, da je česa manj: odvzemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna; malo odvzemite, ker ste nam dali preveč
  2. 2. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzemati ujetnikom denar in dragocenosti
    // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: odvzemati snovi določeno sestavino
  3. 3. delati, da pride kaj od koga: odvzemati gostom plašče, prtljago
    // z dajalnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzemati komu bolečine, žalost
    ●     naskrivaj ji je odvzemala težja dela opravljala jih je namesto nje
    ♦     elektr. odvzemati napetost
SSKJ
poglávje -a s (ȃ) 
  1. 1. grafično označen, vsebinsko zaključen del besedila: knjiga ima pet poglavij; vsak dan prebere kako poglavje; obravnavati kaj v posebnem poglavju; sklepno poglavje romana
    // vsebinsko zaključen del snovi v okviru kake celote: predaval je le nekatera težja poglavja iz organske kemije; poglavje o vlogi družbenih organizacij; pren. odhod v mesto predstavlja posebno poglavje v njegovem življenju
  2. 2. knjiž., nav. ekspr. omejeno trajanje v življenju, bivanju; obdobje: nastopilo je najtežje poglavje v njegovem življenju; s tem se začenja novo poglavje v zgodovini partije
    ●     ekspr. to je posebno poglavje, poglavje zase stvar, ki jo je treba posebej, kritično obravnavati
SSKJ
sódstvo -a s (ọ̑) 
  1. 1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu
    // s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo
  2. 2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče
  3. 3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo
    ♦     jur. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
SSKJ
svíla -e ž (ȋ) 
  1. 1. vlakna iz kokonov sviloprejke: predelovati svilo / naravna, umetna svila; poljud. čista svila prava svila
    // mehka, fina, lesketajoča se tkanina iz teh vlaken: bluza je iz modre svile; šumi kot svila; mehek kot svila / balonska svila gosta, impregnirana tkanina; svila za podlogo / ekspr. ženske so bile zavite v svilo so bile oblečene v svilena oblačila
  2. 2. svilena nit: obšiti, vesti s svilo
    ♦     tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja; degumirana svila ki so ji odstranjene lepljive, klejaste sestavine; japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov; padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala; prava svila iz kokonov udomačene sviloprejke; surova svila ki ni degumirana; tkanina iz te svile; šantung, taft svila
SSKJ
tôvor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) 
  1. 1. kar se kam prevaža z vozilom: nakladati tovor na ladjo; preložiti, razložiti tovor; odpraviti, prevzeti tovor; plačati pristojbino od teže tovora; zavarovanje tovora / ladijski tovor
    ♦     navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; teh. razsuti tovor iz nepakiranega drobnega, sipkega blaga; žel. koristni tovor brez embalaže
    // kar je naloženo na vozilu: povečati tovor v raketi / žerjavi so škripali pod tovori / ekspr. avtobus je odložil svoj tovor potnike
  2. 2. kar nese zlasti žival na hrbtu: konj je imel na hrbtu tovor; naložiti oslu tovor / sedlo za tovor / nadeti si tovor na rame
    // nav. ekspr. težja stvar, ki se nese sploh: mravlja je komaj nesla težek tovor / veja se je otresla snežnega tovora snega; pren. tovor skrbi
  3. 3. star. kar se enkrat nese na hrbtu ali pelje na vozu: izdelati tovor platna
    ●     ekspr. nevihta je stresla svoj tovor v hribih padavine ob nevihti so bile v hribih; star. odnašati na tovore zlata zelo veliko
SSKJ
odpredávati -am dov. (ȃ) končati predavanje: ko je odpredaval, se je začela razprava
// predavajoč posredovati: odpredaval jim je vsa težja poglavja
SSKJ
odrevenélost -i ž (ẹ́) stanje odrevenelega: čutil je, da odrevenelost počasi popušča; odrevenelost nog, rok / ekspr. zbudila se je iz blažene odrevenelosti / krčna odrevenelost
♦ med. odrevenelost težja in počasnejša gibljivost, manjša občutljivost; mrliška odrevenelost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic; mrliška okorelost
SSKJ
otŕplost -i ž (ŕ) stanje otrplega: otrplost roke je popustila / zimska otrplost plazilcev in žuželk
♦ med. težja in počasnejša gibljivost; manjša občutljivost
SSKJ
povíšek -ška m (ȋ) vsota denarja, za katero se kaj poviša: povišek osebnega dohodka je bil kar precejšen; povišek stanarine / odobrili so povišek za težja delovna mesta
SSKJ
prebójen -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preboj: prebojna moč krogle, samokresa / ta zid ni prebojen
● publ. reklama je dosegla prebojen uspeh zelo velik
♦ elektr. prebojna napetost napetost, potrebna, da nastane preboj med dvema prevodnikoma; prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; prebojno razelektrenje; les. prebojna trdnost lesa; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico
SSKJ
preskakováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo
  2. 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom
  3. 3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega
  4. 4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico
    ●     ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega
    ♦     šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke
    preskakováje: stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati
    preskakujóč -a -e: teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek
SSKJ
prevzgójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevzgojo: prevzgojne metode
♦ jur. prevzgojni dom zavod za mladoletnike, ki so storili težja kazniva dejanja
Število zadetkov: 18