Zadetki iskanja
Pravopis
tedàj1 [tudi tə] čas. prisl. zaim. (ȁ) nesedanjostni ~ so bili doma; ~ bo gotovo veselo; Od ~ je preteklo mnogo let; Bil je začuden nad občutkom, ki ga do ~ še ni poznal
Pravopis
Pravopis
tedàj3 [tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
Pravopis
kàr2 prisl. zaim. (ȁ)
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj
Pravopis
Pravopis
tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga
tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem
tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|
tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem
tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|
tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
Pravopis
trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|
Pravopis
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
Pravopis
zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
Pravopis
zdàjci čas. prisl. (ȁ) poud.
1. |zdaj, tedaj|: ~ nekdo zaropota po vratih; ~ se je ulil dež; Bova odšla? -Kar ~, če si pripravljen
2. |takoj, nenadoma|: Začel je brati časopis, a ga je ~ odložil
zdàjci -- m (ȁ) knj. pog.: biti tik pred ~ tik pred odločitvijo; delati kaj tik pred ~ v zadnjem trenutku
1. |zdaj, tedaj|: ~ nekdo zaropota po vratih; ~ se je ulil dež; Bova odšla? -Kar ~, če si pripravljen
2. |takoj, nenadoma|: Začel je brati časopis, a ga je ~ odložil
zdàjci -- m (ȁ) knj. pog.: biti tik pred ~ tik pred odločitvijo; delati kaj tik pred ~ v zadnjem trenutku
Pravopis
Pravopis
kàr1 čésar s, ozir. zaim. nečloveškosti čémur, kàr, čémer [ər], čímer [ər] (ȁ ẹ̑) ~ sem rekel, tega ne bom preklical; To je edino, s čimer, s °čemer se ne strinjam; To, ●o čemur me sprašuješ, mi ni prav nič znano o čemer; Tovoril je iz Trsta sol, ~ je bilo že tedaj prepovedano to; V knjigi ni nič takega, ●kar ne bi znal česar
Pravopis
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Pravopis
màrsikatéri -a -o mnog. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑)
1. vrst. V ~em oziru ga prekaša
2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelo
màrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznil
màrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
1. vrst. V ~em oziru ga prekaša
2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelo
màrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznil
màrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
Pravopis
nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje
Pravopis
tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
Število zadetkov: 18
Dostopnost