Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
almanáh -a m (ā)
publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: društvo je ob obletnici izdalo almanah; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha
♦ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
Celotno geslo Frazemi
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva
Geografija
dežêla -e ž
Celotno geslo Frazemi
drevó Frazemi s sestavino drevó:
drevó spoznánja, jésti z drevésa spoznánja, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zarádi drevés ne vídeti gózda
Terminološka
Država izstrelitve
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin launching state , ki v vesoljskem pravu, ki je podpodročje mednarodnega prava, označuje državo, ki izstreli vesoljski objekt, ali državo, s katere ozemlja je vesoljski objekt izstreljen. Kateri slovenski ustreznik je primernejši: izstrelitvena država ali država izstrelitve ?
Celotno geslo eSSKJ
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
Pleteršnik
fiziologȋja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
Botanika
hidrolóški cíkel -ega -kla m
SSKJ²
hídrostátika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih: zakonitosti hidrostatike
SSKJ²
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í)
1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
// ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
4. nepreh., knjiž. švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
    lízati se tudi lizáti se slabš.
    dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
    ●     pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
    ližóč -a -e:
    zver, ližoča si rane
SSKJ²
návtičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na navtiko, pomorski: navtična raziskovanja / navtični instrumenti / navtični oddelek pomorske šole
♦ aer., navt. navtična milja dolžinska mera, 1.852 m; navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje; navtična karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; tur. navtični turizem
Celotno geslo Frazemi
nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet
Celotno geslo eSSKJ
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
Pravo
plenárna sêja -e -e ž
Jezikovna
Pridevniki, izpeljani iz imen nebesnih teles: »Sončeve pege« in »sončne pege«

Sončev mrk, Lunin mrk, Saturnovi naravni sateliti, Sončeve pege, Jupitrove lune itd.

Kot vidite, so v rabi večinoma svojilni pridevniki, kar se tiče nebesnih teles, kar potrjuje tudi velika začetnica pri pridevnikih.

Sprva sem mislil, da so to vrstni pridevniki, ampak mi velika začetnica ni šla v iz glave, nato pa sem le dojel, da gre za svojilne.

Kako to, da so svojilni pridevniki pri nebesnih telesih bolj prisotni v rabi kot pa vrstni pri tej tematiki (zemljepisna lastna imena)?

SSKJ²
státika -e ž (á)
1. dejstvo, da se kaj ne spreminja, razvija: statika v razvoju gospodarstva / s filmsko tehniko poudarjati statiko dogajanja
2. grad. nauk o obremenitvi, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij: izpit, predavanja iz statike
// grad. žarg. statični račun: delati, izračunati, spremeniti statiko / dodati načrtu še statiko
3. fiz. nauk o mirujočih telesih: statika in dinamika / statika plinov
Celotno geslo Etimološki
státika -e ž
SSKJ²
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í)
1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
// ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las
2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih
    zalízati se 
    1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo
    2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč
    zalízan -a -o:
    zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana
Pravo
zaščíta národnih manjšín -e -- -- ž
Število zadetkov: 19