- 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]
Celotno geslo
eSSKJ
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]
- 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
- 1.1. objava na takem spletnem mestu
Celotno geslo
eSSKJ
desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt]
- 1. vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja
- 2. ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]
- 1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
- 2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
- 3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
Celotno geslo
eSSKJ
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda]
ETIMOLOGIJA: ↑pred + ↑ogled
- 1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje
- 1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove pomanjšane različice, navadno pred odpiranjem
- 2. predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj
- 3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine
ETIMOLOGIJA: ↑pred + ↑ogled
Celotno geslo
eSSKJ
žájfnica žájfnice samostalnik ženskega spola [žájfnica]
- 1. neformalno milnica
- 2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfa
- 3. neformalno, ekspresivno dogajanje z veliko zapleti, ki traja zelo dolgo, je navadno odmevno
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
ekípa -e ž (ȋ)
skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe; sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo; filmska ekipa; snemalna ekipa radia in televizije; mešana, moška ekipa; ekipe za čiščenje zametov; člani ekipe; delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina
skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe; sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo; filmska ekipa; snemalna ekipa radia in televizije; mešana, moška ekipa; ekipe za čiščenje zametov; člani ekipe; delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina
SSKJ²
globálen -lna -o prid. (ȃ) publ.
1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko
2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja
3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine
♦ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda
1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko
2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja
3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine
♦ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda
- globálno prisl.:
globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti
SSKJ²
kamkórder -ja m (ọ́) teh.
kamera, ki ima poleg možnosti snemanja videoposnetkov prek objektiva tudi možnost snemanja z drugega zunanjega vira, npr. televizije: posneti video s kamkorderjem; digitalni kamkorder
kamera, ki ima poleg možnosti snemanja videoposnetkov prek objektiva tudi možnost snemanja z drugega zunanjega vira, npr. televizije: posneti video s kamkorderjem; digitalni kamkorder
SSKJ²
komunicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od komunicirati: komuniciranje je bilo oteženo zaradi neznanja tujih jezikov; nujnost komuniciranja / komuniciranje vodstva tovarne s kolektivom / pomen radia in televizije v družbenem komuniciranju / sredstva množičnega komuniciranja obveščanja
glagolnik od komunicirati: komuniciranje je bilo oteženo zaradi neznanja tujih jezikov; nujnost komuniciranja / komuniciranje vodstva tovarne s kolektivom / pomen radia in televizije v družbenem komuniciranju / sredstva množičnega komuniciranja obveščanja
SSKJ²
komunikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komunikacijo:
a) komunikacijski objekti / komunikacijska dela
b) komunikacijski satelit; brezžični komunikacijski sistem / komunikacijsko sredstvo; publ. množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija / jezik kot komunikacijsko sredstvo
c) komunikacijske možnosti radia in televizije; iskanje komunikacijskih zvez med ljudmi
♦ fiz. komunikacijska posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; vezna posoda
nanašajoč se na komunikacijo:
a) komunikacijski objekti / komunikacijska dela
b) komunikacijski satelit; brezžični komunikacijski sistem / komunikacijsko sredstvo; publ. množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija / jezik kot komunikacijsko sredstvo
c) komunikacijske možnosti radia in televizije; iskanje komunikacijskih zvez med ljudmi
♦ fiz. komunikacijska posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; vezna posoda
SSKJ²
novínar -ja m (ȋ)
poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar
poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar
SSKJ²
SSKJ²
populárnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž. kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti / gong popularnosti nagrada za najbolj popularno osebnost s področja radia, televizije, glasbe in filma po izboru bralcev časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto
lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž. kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti / gong popularnosti nagrada za najbolj popularno osebnost s področja radia, televizije, glasbe in filma po izboru bralcev časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto
SSKJ²
prográm -a m (ȃ)
1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa
3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
// rač. urejen spisek ukazov, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program
5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
♦ ekon. investicijski program; pravn. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju
1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa
3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
// rač. urejen spisek ukazov, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program
5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
♦ ekon. investicijski program; pravn. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju
SSKJ²
puščávnica -e ž (ȃ)
1. rel. ženska, ki živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi: samostan puščavnic
2. ekspr. ženska, ki živi osamljeno, proč od drugih ljudi: živela je kot puščavnica brez televizije, radia in telefona
1. rel. ženska, ki živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi: samostan puščavnic
2. ekspr. ženska, ki živi osamljeno, proč od drugih ljudi: živela je kot puščavnica brez televizije, radia in telefona
SSKJ²
rádiodifuzíja -e ž (ā-ȋ) rad.
1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije
2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; slovenska radiodifuzija
1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije
2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; slovenska radiodifuzija
SSKJ²
redákcija -e ž (á)
1. glagolnik od redigirati: zaključiti redakcijo časopisa, večernih poročil / izdati pisateljevo zbrano delo v redakciji znanega strokovnjaka; poveriti komu redakcijo besedila, pravilnika / jezikovna, stilna redakcija
2. vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela; oblika, inačica: prebrati končno redakcijo predloga; ohranila se je vrsta redakcij
♦ jezikosl. makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi
3. uredništvo: biti zaposlen v redakciji / filmska redakcija televizije; športna, zunanjepolitična redakcija; tehnična redakcija / redakcija je članek odklonila; sestanek redakcije / stopiti v redakcijo
1. glagolnik od redigirati: zaključiti redakcijo časopisa, večernih poročil / izdati pisateljevo zbrano delo v redakciji znanega strokovnjaka; poveriti komu redakcijo besedila, pravilnika / jezikovna, stilna redakcija
2. vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela; oblika, inačica: prebrati končno redakcijo predloga; ohranila se je vrsta redakcij
♦ jezikosl. makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi
3. uredništvo: biti zaposlen v redakciji / filmska redakcija televizije; športna, zunanjepolitična redakcija; tehnična redakcija / redakcija je članek odklonila; sestanek redakcije / stopiti v redakcijo
SSKJ²
televizíja in televízija -e ž (ȋ; í)
1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele / kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju
2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo
● ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored
3. ed. sredstvo za tako prenašanje slik
a) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji
b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah
// dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije
4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija
1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele / kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju
2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo
● ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored
3. ed. sredstvo za tako prenašanje slik
a) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji
b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah
// dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije
4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost