postája -e ž (ȃ)
1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice
// v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje
// kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja
2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja
// pog. krajši postanek: delal je postaje
3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije
a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / policijska postaja organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne policije enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet
b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi
// kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene
4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij
5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe
// čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
prèdreferéndumski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas pred referendumom: predreferendumski boj; predreferendumska kampanja, propaganda; predreferendumske obljube, razprave; predreferendumsko dogajanje, ozračje, vzdušje / predreferendumski molk; predreferendumska televizijska soočenja
nanašajoč se na čas pred referendumom: predreferendumski boj; predreferendumska kampanja, propaganda; predreferendumske obljube, razprave; predreferendumsko dogajanje, ozračje, vzdušje / predreferendumski molk; predreferendumska televizijska soočenja
SSKJ²
priprávljati -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á)
1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico
// delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol
2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal
3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali
// z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere
4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela
5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah
6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet
1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico
// delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol
2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal
3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali
// z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere
4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela
5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah
6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet
- priprávljati se
1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla
// izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju
2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati
● ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja
- pripravljajóč -a -e:
pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum
- priprávljan -a -o:
dolgo pripravljana televizijska oddaja
SSKJ²
sêrijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb
♦ elektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezava
nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb
♦ elektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezava
- sêrijsko prisl.:
ladje bodo gradili serijsko; serijsko izdelovati
SSKJ²
slikôven tudi slíkoven -vna -o prid. (ō; ȋ)
nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka
♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; jezikosl. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide
nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka
♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; jezikosl. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide
- slikôvno tudi slíkovno prisl.:
izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije
SSKJ²
sòvodíteljica -e ž (ȍ-ȋ)
ženska, ki je skupaj s kom voditeljica česa: sovoditeljica festivala, oddaje, prireditve, resničnostnega šova; sovoditeljica mladinske skupine; sovoditeljica skupine za samopomoč; sovoditeljica na podelitvi nagrad; voditelj s sovoditeljicami / televizijska sovoditeljica
ženska, ki je skupaj s kom voditeljica česa: sovoditeljica festivala, oddaje, prireditve, resničnostnega šova; sovoditeljica mladinske skupine; sovoditeljica skupine za samopomoč; sovoditeljica na podelitvi nagrad; voditelj s sovoditeljicami / televizijska sovoditeljica
SSKJ²
šôv in show -a [šôv-] m (ȏ)
zabavna prireditev, oddaja z glasbo, plesom: imeti, pripraviti šov; nastopiti v šovu; začetek šova / glasbeni, televizijski šov / resničnostni šov zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani
● ekspr. že spet je imela svoj šov je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje; v prid. rabi: šov program; šov ples ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji; slovenski mladinski šov plesalci; šov formacija, skupina
zabavna prireditev, oddaja z glasbo, plesom: imeti, pripraviti šov; nastopiti v šovu; začetek šova / glasbeni, televizijski šov / resničnostni šov zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani
● ekspr. že spet je imela svoj šov je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje; v prid. rabi: šov program; šov ples ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji; slovenski mladinski šov plesalci; šov formacija, skupina
SSKJ²
anténa -e ž (ẹ̑)
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
SSKJ²
SSKJ²
komentátorka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki piše, sestavlja komentarje; razlagalka: komentatorka klasikov
2. ženska, ki obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalka, novinarka: radijska, televizijska komentatorka / politična, športna komentatorka; strokovna komentatorka
1. ženska, ki piše, sestavlja komentarje; razlagalka: komentatorka klasikov
2. ženska, ki obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalka, novinarka: radijska, televizijska komentatorka / politična, športna komentatorka; strokovna komentatorka
SSKJ²
kómičarka -e ž (ọ́)
1. ženska, ki poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: filmska, televizijska komičarka; odlična, priljubljena komičarka / stand up komičarka
2. igralka, ki igra komične vloge: prva komičarka slovenskega gledališča
1. ženska, ki poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: filmska, televizijska komičarka; odlična, priljubljena komičarka / stand up komičarka
2. igralka, ki igra komične vloge: prva komičarka slovenskega gledališča
SSKJ²
magazín tudi magacín -a m (ȋ)
1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige
2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin
3. star. blagovnica1, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin
4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin
5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin
// pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin
♦ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige
2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin
3. star. blagovnica1, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin
4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin
5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin
// pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin
♦ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
SSKJ²
napôvednik1 -a m (ȏ)
kratka predstavitev česa napovedanega: festivalski, koncertni, turistični napovednik; promocijski napovednik / projekt je še v izdelavi, zato si je za zdaj mogoče ogledati le napovednik
// kratka radijska, televizijska predstavitev napovedanih oddaj: filmski, glasbeni, športni napovednik; napovednik kulturne oddaje / napovednik programa
♦ film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje
kratka predstavitev česa napovedanega: festivalski, koncertni, turistični napovednik; promocijski napovednik / projekt je še v izdelavi, zato si je za zdaj mogoče ogledati le napovednik
// kratka radijska, televizijska predstavitev napovedanih oddaj: filmski, glasbeni, športni napovednik; napovednik kulturne oddaje / napovednik programa
♦ film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje
SSKJ²
poročílo -a s (í)
1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati
// tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pisno, ustno poročilo
// mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila
2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo
♦ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah
1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati
// tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pisno, ustno poročilo
// mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila
2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo
♦ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah
SSKJ²
preskrboválen -lna -o prid. (ȃ)
oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; vojaki so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče
♦ rad. preskrbovalno območje območje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; vojaki so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče
♦ rad. preskrbovalno območje območje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
SSKJ²
producêntka tudi producéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. knjiž. proizvajalka: ta država je največja producentka zemeljskega plina na svetu
2. film. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: kot producentka je sodelovala pri mnogih filmskih uspešnicah; producentka in režiserka / filmska producentka
3. ženska, ki skrbi, je odgovorna za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbena producentka; gledališka, televizijska producentka; multimedijska producentka; izvršna producentka festivala; producentka jutranjega programa, resničnostnega šova
1. knjiž. proizvajalka: ta država je največja producentka zemeljskega plina na svetu
2. film. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: kot producentka je sodelovala pri mnogih filmskih uspešnicah; producentka in režiserka / filmska producentka
3. ženska, ki skrbi, je odgovorna za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbena producentka; gledališka, televizijska producentka; multimedijska producentka; izvršna producentka festivala; producentka jutranjega programa, resničnostnega šova
SSKJ²
propagánda -e ž (ȃ)
1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore
2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda
3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore
2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda
3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
SSKJ²
specífika -e ž (í)
publ. posebnosti, značilnosti kot celota: televizijska igra ima svojo specifiko; vse to je specifika našega kmetijstva
publ. posebnosti, značilnosti kot celota: televizijska igra ima svojo specifiko; vse to je specifika našega kmetijstva
SSKJ²
téletékst -a m (ẹ̑-ẹ̑)
rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo: televizijska postaja je uvedla teletekst
rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo: televizijska postaja je uvedla teletekst
SSKJ²
uspéšnica -e ž (ẹ̑)
v določenem času najbolj uspela, popularna stvar: velika filmska, modna, televizijska uspešnica; prodajna uspešnica; svetovna komercialna, tržna uspešnica / najnovejši modeli otroške konfekcije so uspešnica
// v določenem času najbolj uspelo delo, zlasti literarno, glasbeno: prebirati uspešnice; gledališka, odrska uspešnica; avtor uspešnic za odrasle, otroke; pevec starih, zimzelenih uspešnic; priredba, zbirka uspešnic / glasbena, knjižna uspešnica leta
v določenem času najbolj uspela, popularna stvar: velika filmska, modna, televizijska uspešnica; prodajna uspešnica; svetovna komercialna, tržna uspešnica / najnovejši modeli otroške konfekcije so uspešnica
// v določenem času najbolj uspelo delo, zlasti literarno, glasbeno: prebirati uspešnice; gledališka, odrska uspešnica; avtor uspešnic za odrasle, otroke; pevec starih, zimzelenih uspešnic; priredba, zbirka uspešnic / glasbena, knjižna uspešnica leta
Število zadetkov: 49
Dostopnost