- 1. ženska črne rase: afriške črnke
- 2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska
- 3. redko črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička
Zadetki iskanja
- 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
// ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov - 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
- 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
- 4. nepreh., knjiž., redko švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
- lízati se tudi lizáti se slabš. dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
● pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
- ližóč -a -e: zver, ližoča si rane
- 1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki
- 2. nepreh., knjiž. švigniti, zaplapolati: tu in tam je še liznil plamen
● nar. ponoči je vsaka krava mavra črna
- 1. (večkrat) premikati jezik po čem: krava oblizuje telička; od zadovoljstva si oblizovati ustnice / pes si oblizuje rano z lizanjem si jo zdravi
// ližoč odstranjevati s površine: oblizovati prste, namazane z marmelado / ekspr. on rad oblizuje kosti obira meso s kosti - 2. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: plameni so že oblizovali ostrešje / veter ji oblizuje obraz
● ekspr. smrt ga je že večkrat oblizovala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; knjiž., ekspr. voda se oblizuje med skalami se pretaka, pljuska; ekspr. ob novih najdbah si arheologi lahko oblizujejo prste so lahko zadovoljni
● ekspr. suknjič se mu je prelizal na komolcih predrgnil, preluknjal
- 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
- 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
- 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
- 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino
- 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
- redíti se
- 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
- 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
- rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
● ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
- 1. manjšalnica od rog: rožiči telička / pastir piska na rožič / piti iz rožiča; rožič s smodnikom
- 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožiče; z rožiči puščati kri
- 1. manjšalnica od tele: krava bo kmalu imela telička
- 2. ekspr. nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšni telički smo bili, da smo verjeli / kot nagovor teliček neumni, ne govori tako
- 1. manjšalnica od telica: telička se goni
- 2. goveji mladič ženskega spola: krava je povrgla teličko; junček in telička
- 3. ekspr. nespametna, neumna ženska, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: posmehovanje teličk