Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bẹlẹ̑žən, -žna, m. die Jahreszahl, letnica, navadno z apnom narejena, Temljine-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
bẹlída, f. 1) Name einer weißen Ziege, C., Grahovo-Erj. (Torb.); — 2) die Kalkmilch, Temljine-Štrek.
Pleteršnik
bȏłt, m. die Schlucht, Gor., Tolm.; — der Abgrund, Temljine-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
izgȗba (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — = človek, ki ne ve kaj storiti in kako si pomagati, Temljine (Tolm.), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
kíle, -eta, n. snet pri turščici, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
lǫ́nica, f. 1) der Heuhaufe auf Wiesen, Cig., Jan., Hal.-C., Kras-Erj. (Torb.); kup sena naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); l. slame, ein Strohhaufen, Cig., C.; — 2) die Spannung eines Hügels, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
lopotàv, -áva, adj. plapperhaft, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras-Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
Pleteršnik
máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
Pleteršnik
mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
mehníca 2., f. mehka hruška, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci-Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda-Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
Pleteršnik
mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
Pleteršnik
močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
mǫ́kalica, f. die Mehlbirne, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
nagíbati, -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (prim. nagnilo).
Pleteršnik
nagnílọ, n. jeklo, s katerim koso nagibajo (= brusijo), Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nagnjilo) jeklo, s katerim se kosa brusi, Žabče; v Laščah se to jeklo imenuje "ognjilo", a v srbščini je ognjilo isto, kar ocilo, namreč jeklo, der Stahl, der Feuerstahl, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt (fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče-Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
Pleteršnik
obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Število zadetkov: 183