Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
svetíšče, n. die heilige Stätte, das Heiligthum, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; das Sanctuarium im Tempel, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
cerkov1 ž, F22, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adytum, enu ṡkrivnu meiſtu v'Cerqui; aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gerṡhki deṡheli; arula, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; fanum, ena Cerkou; fanum expilare, Cerkou obrupati; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; moschea, turṡka Cerkou; paganalia, -orum, vaſnu Cerqve ṡhegnanîe; Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla Cerkou v'Rimi; penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; pinna templi, verh, tu narviſhe per Cerqui. Luc:4; quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; Q. vix est in usu, praeter Buque, Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; templum, -li, Cerkou, Tempel
Vorenc
nebast prid., F5, hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; instupens, préproſt, nebaſt, pres pameti; murcidus, -a, -um, en tempe nemaren, trempaſt, kaſſán, nebaſt; stolidus, -a, -um, tutaſt, norṡki, glumpaſt, nebaſt, tupoglavaſt, matorogaſt; stupidus, -a, -um, préproſt, neumin, nèbaſt
Vorenc
neoster prid., F4, hebere, hebetare, ṡkerhati, neoſtru ſturiti; hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti; obtusus, -a, -um, ṡkarhan, tóp, tumpaſt, neoſter, debele ṡaſtopnoſti
Vorenc
štumfast prid., F2, hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; mutilus, -a, -um, ṡhtumfaſt
Vorenc
tempelj1 m, F2, delubrum, malikovṡki tempil, ali en réẛan pild; templum, -li, Cerkou, Tempel [poznejši Vorenčev pripis]
Vorenc
tempelj2 m, F2, hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; plumbeus homo, en teṡhák zhlovik, en tempil
Vorenc
top prid., F3, hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; hebetatus, -a, -um, ṡkerhan, tumpaſt ſturjen, top; obtusus, -a, -um, ṡkarhan, tóp, tumpaſt, neoſter, debele ṡaſtopnoſti
Vorenc
topast prid., F2, hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; rudis, -de, grob, debel, tupaſt, kateri nyzh neṡná
Vorenc
tumpast prid., F3, hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; hebetatus, -a, -um, ṡkerhan, tumpaſt ſturjen, top; obtusus, -a, -um, ṡkarhan, top, tumpaſt, neoſter, debele ṡaſtopnoſti
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Angelus m osebno lastno ime Angelo: Pishe Angelus im. ed. Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) → Policianus
Svetokriški
Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca
Svetokriški
bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.
Svetokriški
božji -a prid. božji: Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 122
Dostopnost