Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. vozilo, ki je namenjeno za vožnjo po razgibanem terenu: sesti v terenca; luksuzni terenec; limuzine, tovornjaki in terenci / cestni terenec; športni, vojaški terenec / tekmovanje s terenci
2. pog. kdor dela na terenu: terenci dobivajo poseben dodatek
3. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec na terenu: veliko terencev je odšlo v partizane; sestanek terencev