Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
trta2 ž, F2, funetum, -ti, terta bréṡova, léṡhkova, hraſtova, v'kup ſpletena; subjugum, jarma jermenje, jarmiza terta
Vorenc
kol m, F24, aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na kolu[!]; charax, -cis, vinski kol, paliza per tertah; fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; fistucare, kole, ali bruna notar vbyati; fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti s'koly podloṡhen; impalatus, -a, -um, na kol nataknîen; palaris sylva, hoſta ṡa kolle; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; palus, -li, en kol, en kolez; pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti, kolle potikati; ridica, -cae, vinṡki kol; scipio, -onis, ena paliza, ali kol; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu; statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; sublica, -ae, kol ṡa múſt; sublicium, tá kol, kateri ſe v'vodó ṡabia; sudes, -dis, tudi en koll; surus, en kol, ali ṡhtanga; talea, -ae, en kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; vitis vidua, ena pres kolla terta
Vorenc
čedno prisl., F15, bacchatus, -a, -um, zhednu napravlen; bellè, zhednu, dobru, lipú, prezei dobru; bullatus, a, -um, veſſel, inu leip, ohol, zhednu napravlen; civiliter, zhednu, ſnaṡhnu, po purgarṡku; disertè, lipú, zhednu, ṡgovornu; eleganter, zhednu; illuminatè, ozhitnu, reſveitnu, jaſnu, zhédnu; laute, ſlaṡhnu, po goſpodsku, zhednu, poſhtenu; lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden, ali zhednu, inu poſhtenu napravlen; modestè, zhednu, krotkú, ṡmaſnu; ornatè, zhednu, ſpravnu; perbellè, cilú lipú, inu zhednu; perbenè, cilú dobru, inu zhednu; subtiliter, tenkú, zhednu, zhudnu; vitis topiaria, ena zhednu ṡaſajena vinṡka terta
Vorenc
deleč prisl., F26, amplè, delezh, ſhiroku; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je delezh poſtavlenu; distans, enu meiſtu delezh od tega druṡiga; distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú delezh biti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intantum, tolikain, taku delezh; longè, delezh; magna distantia, delezh naroṡen; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemlè, delezh od morja leṡhezh; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; non procul hinc, nikár delezh od tód; orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali doſezhi; percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti; porricere, delezh vrézhi; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procul, delezh, od delezh; projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen; quatenus, dokle, kakú delézh, dokler; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi; sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen; Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar delezh od te tekozhe vodè Save; vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
Vorenc
drevce s, F11, amomum, enu maihinu drévze, kakòr ena divja terta, da en leip dúh; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ṡelenim drevzi. Jer:48; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku; papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu drevze parneſſe, ali naprei dá; papyrus, -ri, vel Papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti; prunus agrestis, dernulovu drevze; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu inu diſezhe drevze; sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú imenovanu; suber, -ris, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; viburnum, -ni, dobroleitovina drevze
Vorenc
duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
Vorenc
hrastov prid., F8, funetum, -ti, terta breṡova, leṡhkova, hraſtova, v'kup ſpletena; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; querceus, -a, -um, hraſtou, hraſtovaſt, is hraſtoviga liſſá; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah; roboreus, -a, -um, zerou ali hraſtou, s'tardiga hraſta ſturjen; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja
Vorenc
konec m, F79, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; exitus, -us, vun hoja, konez; finis, konez, ṡkonzhanîe; finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perire, poginiti, konez vṡèti; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
Vorenc
korenina ž, F12, anchusa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; cirri, et capillamenta, shilize, shilize na ẛeliszhi inu koreninah; exradicare, s'korenino vun ṡdréti; fibrae, -rum, ṡhilize na ṡeliṡzhi, ali na perji, inu koreninah; radicitus, s'korenino; radicosus, -a, -um, s'doſti koreninami; revulsio, tú s'korenino vun pukanîe; revulsus, -a, -um, is korenino vunkai ſtargan, vun potegnên; stirpitus, s'korenino, ali vun s'grunta, cilú vunkai; stirps, -pis, ſtablu, deblu, korenina; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo
Vorenc
leškov prid., F4, aſsarum, aſsari, léshkova korenika, ali aſarum, vèrih, ẛeliṡzhe; colurnus, leiṡhkou; corylus, léṡhkou germ, léṡhka; funetum, -ti, terta bréṡova, léṡhkova, hraſtova, v'kup ſpletena
Vorenc
listje s, F18, anaglyphum, enu déllu s'ſhtikanîam, v'podobi tega lyſtja, na drevju réẛanîe; cadunt folia, lyſtje lety, pada; coma, kita, zhuf, liſtje na drevju; comans, -tis, comatus, tudi kar doſti lyſtja ima; elata, -ae, palmovu listje. Cant:6; folia arborum, lyſtje od drevja; folia caduca, lyſtje padezhe; foliaceus, -a, -um, s'lyſtja; foliosus, -a, -um, polhen pèrja ali lyſtja; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; lotus, vel lotos, -ti, enu drivu, s'lyſtjom, ali s'perjom, kakòr koprivize; palmes pampinarius, mladiza ſi ſamim lyſtjam; pampinare, terte v'vinogradi pleiti, liſtje prèzh metati; pampinosa vitis, terta vinṡka polhena lyſtja; pampinus, -ni, ene terte mladiza s'lyſtjam rèd; quisquiliae, -arum, pleive, prémki, ozhinki, pomie, lyſtje, inu kar nyzh ne vela; sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja, ſhum tega lyſtja
Vorenc
mladica ž, F47, bigemmis, mladiza, ali terta s'dvéma ozheſma; focaneus palmes, taiſti verſhizhek v'mei dvéma mladizama na vinṡki tarti; inoculare, mladize ṡaſajati, mladize notar polagati, pogrubati; orbi palmites, mladize pres ozhes, ſleipe mladize vinṡke terte; palmes, -tis, mladiza na vinṡki terti; planta, -ae, mladiza, odraſtek, saſajeniza; spatula, mladiza, ali veya palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4; surculus, -li, zeip, zeipika, odraſelk, mladiza
Vorenc
napeljan del., F2, corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán h'krivizi, podmiten; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignana, inu napelana
Vorenc
nepriden prid., F10, catheracticum, arznia, katera divje nepridnu, inu gnylu meſſú odjéda; inutilis, -le, nepridin, k nizhemer, ṡanikern, nenuzhin; napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu; nullius pretÿ homo, nepriden zhovek[!]; scomma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; supervacuus, -a, -um, supervacaneus, nepridin, vſih rizhéh praṡin; tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas kratiti; vana, nepridne rizhy; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo
Vorenc
oči2 ž mn., F5, bigemmis, mladiza, ali terta s'dvéma ozheſma; oculati, ozhes ṡtikanîe per vinṡkih tertah; orbi palmites, mladize pres ozhes, ſleipe mladize vinṡke terte; palmes orbus, en odraſtik pres ozhès; trigemmis, ene vinṡke terte ſhiba s'tremi ozhmy
Vorenc
Vorenc
polhen prid., F92, consceleratus, -a, -um, polhen pregréhe, pregréſhin; glariosus, -a, -um, peṡzhen, polhen peiṡka; marmorosus, -a, -um, kar je marbelſtani glyh, ali terd, kakòr marbelſtain, ali polhinu marmel kamena; nivosus, -a, -um, polhen ſnigá; pampinosa vitis, terta vinṡka polhena lyſtja; pisculenta aqua, polhina voda rib; plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin; plumbosus, -a, -um, polhin ſvinza; senticetum, -ti, enu meiſtu polhinu ternîa
Vorenc
postaviti se dov., F12, aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu ſe poſtaviti, ſe vſedlati; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti; negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti; obfirmare, obſtanoviti, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obniti, ṡupar ſe darṡhati, s'vſó mozhjó ſe ṡupar poſtaviti; opponere, ſe ṡupar poſtaviti, pruti poſtaviti; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi
Vorenc
prerasti dov., F2, adnasci, perraſti, preraſti, zhes navado doraſti, perroditi; eluxuriari, preraſti, kadar enu drivú, ali vinṡka terta ima ſylnu doſti mladyz inu ſadú
Vorenc
razstavljen del., F2, dispositus, -a, -um, dobru perpravlen, reſtavlen; vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost