Zadetki iskanja
Pleteršnik
SSKJ²
tesnôbnost -i ž (ó)
1. lastnost, značilnost tesnobnega: tesnobnost izraza na obrazu / knjiž. tesnobnost jesenskega večera
2. knjiž. tesnoba: prevzela ga je tesnobnost
1. lastnost, značilnost tesnobnega: tesnobnost izraza na obrazu / knjiž. tesnobnost jesenskega večera
2. knjiž. tesnoba: prevzela ga je tesnobnost
SSKJ²
têsnost -i ž (é)
lastnost, značilnost tesnega: tesnost stanovanja / knjiž. ko je ostal sam, ga je obšla tesnost tesnoba
lastnost, značilnost tesnega: tesnost stanovanja / knjiž. ko je ostal sam, ga je obšla tesnost tesnoba
Pravopis
Vorenc
težkoča ž, F7, anfractus auris, teẛkozha na ſliſhanîu; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; auris anfractus, teṡhkozha na ſliſhanîu; gravedo, teṡkozha; melancholia, -ae, klavernoſt, ena zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti teṡhkozha; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſé ne more lahku ṡzati
Vorenc
težkost ž, F6, angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih; difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt; dispnaea, teṡhkúſt dihanîa; dysuria, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
Prekmurski
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
udušíti -ím dov., udúšil (ī í)
1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest
2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah
3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake
4. pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti
5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil
1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest
2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah
3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake
4. pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti
5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil
- udušèn -êna -o:
udušen glas; prisl.: udušeno krikniti
SSKJ²
ukléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani
- ukléščiti se
priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji
♦ med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu
- ukléščen -a -o:
med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 51
Dostopnost