Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
biskvíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo
SSKJ
jájčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na jajce ali jajčece: jajčna velikost / jajčna lupina / jajčni liker; jajčna jed; jajčne testenine; jajčno testo
♦ biol. jajčna celica spolna celica, iz katere se razvije nov organizem
SSKJ
krúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; rednik, hranitelj; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica
// star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi
// star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno
♦ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum
SSKJ
krúšnica -e ž (ȗ) 
  1. 1. krpa za pokrivanje, zavijanje (krušnega) testa, kruha: krušnico je posula z moko; zaviti kruh v belo krušnico
  2. 2. podolgovata posoda za testo, pletena iz slame: dati kruh v krušnico
  3. 3. etn. miza s koritom za mesenje: nasuti moko v krušnico
SSKJ
mehúrček -čka m (ū) manjšalnica od mehur: zračni mehurčki se dvigajo iz vode; milni mehurčki / testo je mehko in v njem se delajo mehurčki / na koži se mu zaradi vročine delajo mehurčki; pren., ekspr. loviti mehurčke slave
♦ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; teh. mehurček libele zrak v cevki libele, ki kaže vodoravno lego; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana
SSKJ
napókati -am dov. (ọ́ ọ̑) nekoliko razpokati: beton, gumi je v vročini napokal / ko vzhajano testo napoka, ga razvaljamo
    napókan -a -o: napokan zid; ustnice ima napokane zaradi vetra
SSKJ
piškóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na piškot: piškotne drobtine / piškotno testo
SSKJ
pretánek -nka -o tudi pretènek tudi pretenák pretènka -o in -ó [druga oblika tən] prid. (á; ə̀ ȃ ə̀) preveč tanek: pretanek led; pretanek papir; stena je pretanka / pretanka palica, vrv / pretanke črte
    pretánko tudi pretenkó prisl.: pretanko zvaljati testo
SSKJ
raztaníti -ím tudi raztániti -im dov., raztánil; raztánjen tudi raztanjèn (ī í; ā ȃ) knjiž., redko stanjšati: raztaniti pločevino / raztaniti testo
♦ metal. raztaniti kovino dati kovini obliko tankih lističev
SSKJ
razžvrkljáti -ám dov. (á ȃ) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: razžvrkljati jajca / razžvrkljati testo za palačinke / razžvrkljati moko, rumenjak v mleko
    razžvrklján -a -o: razžvrkljani rumenjaki
SSKJ
síren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sir: sirna snov / sirni kotli sirarski kotli
♦ agr. sirni prah zelo drobni delci sirnine; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; gastr. sirni namaz namaz iz sira ali skute
SSKJ
slaščíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo
SSKJ
staníti -ím tudi stániti -im dov., stánil; stánjen tudi stanjèn (ī í; ā ȃ) knjiž. stanjšati: staniti žico; staniti s kovanjem / staniti testo razvaljati, razvleči
SSKJ
tánek -nka -o tudi tènek tudi tenák tènka -o in -ó [druga oblika tən] prid., tánjši (á; ə̀ ȃ ə̀) 
  1. 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost, ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice
    // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice
  2. 2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas
  3. 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho
  4. 4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto, pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor
  5. 5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje
  6. 6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba
  7. 7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res
    ●     ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega
    ♦     anat. tanka povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljaje
    tánko tudi tenkó prisl.: tanko govoriti, peti; tanko zapiskati; tanko narezane rezine / knjiž.: tanko je premislil vsako besedo, preden je spregovoril temeljito; tanko prisluhniti komu zelo pazljivo
    ●     ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah
    tánki tudi tènki -a -o sam.: knjiž. tanka brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter; ekspr. tanka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. na tankem je z denarjem ima malo denarja; na tanko tudi na tenko ekspr. gre mu na tanko slabo; razvaljati testo na tanko tanko; na tanko se zasmejati; prim. natanko
SSKJ
taníti -ím tudi tániti -im nedov. (ī í; á ȃ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči
// plošča se proti robovom tani
♦ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev
    tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina
SSKJ
tánjšati -am nedov. (ȃ) delati (bolj) tanko: tanjšati nit, vitre, žico / tanjšati testo valjati, vleči
● podolžne črte postavo tanjšajo jo delajo vitkejšo
    tánjšati se postajati tanjši: snežna plast se je tanjšala / leče se proti robovom tanjšajo so tanjše
SSKJ
testén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek
    ♦     gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa
  2. 2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja
    testéno prisl.: testeno bleda polt
SSKJ
uméšati tudi umešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) z mešanjem, med mešanjem dodati kaki snovi še kaj: umešati kvas v moko; surovo maslo umešati s sladkorjem; vse sestavine gladko umešamo / umešati testo
    uméšan -a -o: jed iz umešanega testa
SSKJ
utépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑) star. tolči, zbijati: utepati zemljo / utepati testo stepati
● star. posluške (si) utepati prisluškovati
    utépati se ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že utepa s tem delom
SSKJ
zapíčiti -im dov. (í ȋ) s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapičiti konico šestila v list in narediti krog; zapičiti kol globoko v tla; zapičiti vilice v meso; pri šivanju si zapičiti iglo v prst / ekspr.: jezno mu je zapičila nohte v obraz zasadila; zapičila je prst v vzhajano testo; zapičiti biku sulico v tilnik zabosti
// s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: po šivanju zapičiti igle v blazinico; iti na njivo zapičit prekle
● ekspr. zapičiti oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati koga; ekspr. zapičiti si kaj v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti
    zapíčiti se 
    1. 1. s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: kopje se je zapičilo v tla; trn se mu je zapičil v peto / vrženi nož se je zapičil v vrata zasadil; pren., ekspr. njene besede so se mu zapičile v srce; ta misel se mu je zapičila v glavo
    2. 2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledati, proučiti: carinik se je zapičil v njegovo prtljago; v vsako stvar se zapiči; zapičil se je v nekatere formulacije v članku / zapičil se je vanj zaradi slabega izražanja
      // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zapičiti se v raziskovalno delo / zapičil se je v poezijo; zapičiti se v kak problem
      ●       ekspr. ta stvar se mu je zapičila v oči jo je najprej, najbolj opazil; ekspr. to se mu je zapičilo v spomin si je zapomnil; ekspr. zapičil se je v nasproti vozeče vozilo trčil je; ekspr. zapiči se v vsako žensko jo vsiljivo ogovori
    zapíčen -a -o: v tla zapičen kol; v tnalo zapičena sekira
Število zadetkov: 165