Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
zváljati -am dov., tudi zvaljájte; tudi zvaljála (á)
s premikanjem valja, valjarja po podlagi narediti kaj
a) tanko, tanjše: zvaljati jeklo, pločevino; zvaljati testo
b) bolj ravno: zvaljati zemljo
c) bolj trdno, sprijeto: zvaljati cestišče / zvaljati sukno
    zváljan -a -o:
    v plošče zvaljana pločevina; zvaljano testo
SSKJ²
gnêsti gnêtem nedov., stil. gnetó; gnêtel in gnétel gnêtla, stil. gnèl gnêla (é)
povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: gnesti testo; gnesti vosek, glino; gnesti z rokami, s strojem / nervozno je gnetla robec v rokah mečkala; pren. gnesti in oblikovati neosveščeno množico
// ekspr. vznemirjati, mučiti: gnete ga zavist; nekaj ga je gnetlo v notranjosti
    gnêsti se 
    stati ali s težavo se premikati v množici ljudi: množica se je gnetla k izhodu; vsi so se gnetli v sobi; ljudje so se gnetli pred blagajno / otroci se gnetejo okrog peči; pren. misli in vtisi so se mu gnetli po glavi
    gnetóč -a -e:
    množica gnetočih se ljudi
    gnetèn -êna -o:
    gneteno testo
SSKJ²
kvásiti2 -im tudi kvasíti -ím nedov.(ā ȃ; ī í)
1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti
// zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi
2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate
♦ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus
    kvásiti se, tudi kvasíti se
    vzhajati2: kruh se kvasi
    kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o:
    kvašeno testo
SSKJ²
pognêsti -gnêtem dov., pognêtel in pognétel pognêtla, stil. pognèl pognêla (é)
krajši čas gnesti: testo na hitro pognetemo in zvaljamo / dodaj rumenjak in vodo ter pogneti v gladko testo
SSKJ²
pregnêsti -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é)
1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci
2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo
3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli
    pregnêsti se ekspr.
    priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico
    pregnetèn -êna -o:
    v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke
SSKJ²
prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í)
1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
♦ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus
    prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o:
    z novimi idejami prekvašeno gibanje
SSKJ²
premesíti in premésiti -im dov. (ī ẹ́)
pregnesti: premesiti vzhajano testo
● ekspr. premesiti ljudstvo, svet spremeniti, preoblikovati
    preméšen tudi premésen -a -o:
    premešeno testo
SSKJ²
razváljati -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á)
z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče
    razváljan -a -o:
    razvaljano testo
SSKJ²
shájati1 -am nedov. (ā)
nar. vzhajati2, naraščati: testo že shaja
    shájan -a -o:
    premalo shajan kruh; shajano testo
SSKJ²
skvásiti -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ī í) zastar.
1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje
2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo
    skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o:
    skvašeno testo
SSKJ²
stêpsti stêpem dov., stépel stêpla (é)
1. z udarjanjem odstraniti s česa: stepsti prah z obleke; stepsti si sneg s čevljev
2. z udarjanjem, mešanjem povzročiti, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepsti beljake, smetano; stepsti zmes nad soparo; stepsti testo s kuhalnico / stepsti sneg
3. pretepsti: če nas boš izdal, te bomo stepli
    stêpsti se 
    dati udarce drug drugemu: fantje so se stepli; stepli so se s sosedovimi otroki; hudo, ekspr. pošteno se stepsti; ekspr. stepsti se za prazen nič
    ●     ekspr. za takega delavca bi se vsi stepli bi si zelo prizadevali, da bi ga (pri)dobili; star. veliko ljudi se je steplo skupaj zbralo
    stepèn -êna -o:
    stepena smetana; stepena jajca; stepeno testo; 
prim. iztepsti
SSKJ²
udélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše: udelati platno; testo še malo udelaj / voda je udelala strugo; udelati pot zgladiti, zravnati, utrditi
// z obdelovanjem narediti kako zemljišče bolj primerno za rast rastlin: zapuščeno njivo je treba udelati; polje in vinograd so si morali udelati sami
● star. divji prašiči so psa udelali, da ga ni bilo prepoznati razmesarili
    udélati se 
    1. z delom se utrditi: roke so se jim udelale
    2. po določenem procesu doseči potrebno, ustrezno kakovost: gnoj, zemlja se mora udelati
    udélan -a -o:
    saditi v udelano prst; roke ima zelo udelane; dobro udelano testo
SSKJ²
ugnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnetati glino, testo
// z gnetenjem delati kaj sploh: otroci ugnetajo kolačke iz prsti
● knjiž. pisatelj ugneta snov po svojih mislih oblikuje
    ugnetajóč -a -e:
    ugnetajoč testo, je porabila vso moko
SSKJ²
umesíti in umésiti -im dov. (ī ẹ́)
povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: umesiti testo; umesiti z rokami / umesiti kruh; umesiti z mlekom
    uméšen tudi umésen -a -o:
    hlebec umešenega kruha; dobro umešeno testo
SSKJ²
zgnêsti zgnêtem dov., zgnêtel in zgnétel zgnêtla, stil. zgnèl zgnêla (é)
1. povzročiti, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: zgnesti glino, testo; zgnesti z rokami, s strojem / zgnesti moko z maslom in jajci; pren. pisatelj je v svoje delo zgnetel usode mnogo ljudi
2. z gnetenjem izoblikovati: zgnesti posodo iz gline; zgnesti maslo v kepo; pren. zgnesti novo podobo sveta
3. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: ujetnike so zgnetli v barake; množica se je zgnetla okrog govornika / ekspr. na nebu so se zgnetli črni oblaki
    zgnêsti se 
    s težavo se premikajoč v množici ljudi priti kam: zgnesti se na vlak, v avtobus; komaj so se zgnetli skozi vrata / vsi so se zgnetli k vhodu
    zgnetèn -êna -o:
    pravi kmet je, zgneten iz stare prsti; jezdili so zgneteni v gručo; okrog cerkve zgnetene hiše; zgnetena ilovica; zgnetena množica; zgneteno testo
    ●     zastar. podajati snov v zgneteni obliki zgoščeni; ekspr. bil je majhne, zgnetene postave čokat, tršat
SSKJ²
zmesíti in zmésiti -im dov. (ī ẹ́)
povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo; zmesiti z rokami / zmesiti kruh
// ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila
    zméšen tudi zmésen -a -o:
    slabo zmešeno testo
SSKJ²
krompírjev -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj; krompirjev grmič, list; krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom
♦ agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja
SSKJ²
vléčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na vleko ali vlečenje: vlečna moč motorja / vlečna ladja; vlečna žival; vlečno vozilo / vlečna veriga
♦ avt. vlečna služba služba, ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; gastr. vlečno testo testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči; rib. vlečna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu; teh. vlečna sila; vlečna vrv; žel. vlečna služba služba, ki skrbi za vleko vlakov
SSKJ²
zaméšati tudi zamešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
6. knjiž. zmesti2, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
● knjiž. zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž. zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je
    zaméšan -a -o:
    med seboj zamešani podatki, pojmi
SSKJ²
jámica -e ž (á)
manjšalnica od jama:
a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica
b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo
c) počiva v hladni jamici
● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči
♦ anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk
Število zadetkov: 170