Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
jájčnat -a -o prid. (ȃ)
ki vsebuje jajca: testo je jajčnato / jajčnata jed jajčna jed
SSKJ²
kípniti -em nedov. in dov. (í ȋ)
nar. vzhodno vzhajati2, naraščati: testo noče kipniti
    kípnjen -a -o:
    kipnjen kruh
SSKJ²
kròf krôfa m (ȍ ó)
1. ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom: skleda krofov; testo za krofe / pustni krofi
 
gastr. indijanski krof slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado; indijanček
2. nižje pog. golša: krof ima / kokoš z velikim krofom
SSKJ²
kvás -a m (ȃ)
1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas
// ekspr. kar daje spodbudo, moč: drobna misel postane kvas, potreben pri rojevanju idej / mladina je kvas revolucionarnega gibanja
 
ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev
2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa
SSKJ²
mesíti in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ī ẹ́)
1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost
// ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve
2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato
● 
ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo
SSKJ²
módel1 -dla in modél -a [prva oblika modəu̯m (ọ̑; ẹ̑)
posoda za pečenje kruha, potice, zlasti lončena: namazati model; dati testo v model / lončen, ornamentiran, rebrast model / vzeti, zvrniti kruh, potico iz modla; model za potico
SSKJ²
nakípniti -em dov. (í ȋ)
nar. vzhodno vziti2, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile
SSKJ²
napíkati -am dov. (ī ȋ)
narediti določeno število vbodov, vbodljajev: napikati salamo, testo
SSKJ²
napráviti -im dov. (á ȃ)
1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: napraviti cesto; čevljar je napravil čevlje; napraviti načrt, program; za to pecivo napravite krhko testo; pog.: napraviti kosilo skuhati, pripraviti; napraviti si hišo zgraditi, sezidati / napraviti posteljo postlati, urediti; napraviti tabor postaviti / iz jabolk napraviti marmelado pridobiti / napraviti steljo za zimo nagrabiti, pripraviti; nar. napravili bomo stroje, pa bo delo lažje kupili, priskrbeli / napraviti balkonu streho
// z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: napraviti globoke brazde v les; napraviti črto potegniti; napraviti si kodre / napraviti ogenj zanetiti; napraviti red v stanovanju / močna burja je napravila zamete
// dati čemu kako lastnost, značilnost: napraviti goro dostopno; ta frizura jo napravi mlajšo; napraviti koga nesposobnega za delo; vino ga je napravilo zaspanega / napraviti komu veselje, žalost
2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega
a) opravila, dela; narediti: to bom že sama napravila, mi boste pa kdaj drugič pomagali; oče še marsikaj napravi pri hiši, čeprav je že star; uspešno, temeljito napraviti kaj
b) dejanja; storiti: kaj si pa napravil, da je vse umazano; zamudil je, to je napravil že večkrat; napraviti kaj iz lahkomiselnosti / napravi, kot misliš, da je prav; napravil je po vesti / napraviti napako, prestopek
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: napraviti gib, korak; napraviti izlet; napraviti dober vtis; na tem mestu je napravil preoster zavoj, zato je padel
3. dokončati: omaro imam že v delu, vendar ne vem, kdaj jo bom napravil
4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je napravil, da jokaš; kaj si si pa napravil, da si ves krvav
// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si napravil s knjigo / tako ne smeš napraviti z njo
5. napraviti, da ima kdo na telesu obleko, obutev, dodatke; obleči1napraviti otroka; počakaj, moram se še napraviti; hitro, lepo se napraviti
6. zastar. pregovoriti, prepričati: napravil ga je, da je povedal skrivnost; napravili so ga, da je šel domov
● 
ekspr. napraviti kariero uspeti; ekspr. napraviti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. napraviti kozla za vrtnarja dati, zaupati komu mesto, ki je zanj glede na njegove napake popolnoma neprimerno; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. napraviti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. napravil ji je otroka povzročil, da je zanosila, čeprav tega ni želela; ekspr. napraviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; napraviti komu prostor umakniti se mu; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; pog. s tem avtom je napravil že sto tisoč kilometrov prevozil; ekspr. bolezen in zgaranost sta napravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; pog. vso pot je napravil peš prehodil; ekspr. ne vem, kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj
♦ 
lov. napraviti dvojec izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival; rel. napraviti križ; voj. napraviti izpad
    napráviti se 
    1. nastati, pojaviti se: bula se mu je napravila na vratu; na vodi se je napravil led; od dolge hoje so se mu napravili žulji / napravila se je huda zima / napravil se je dan zdanilo se je
    // nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je napravil; v teh nekaj letih se je zares napravila
    2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: napraviti se bolnega, zastar. bolan; napraviti se gluhega; napravil se je, da spi; napravil se je, kot da je ni videl
    3. star. odpraviti se, nameniti se: napraviti se proti gozdu, na pot, v mesto; napraviti se domov; hitro so se napravili za ubežniki
    ● 
    pog. vreme se bo napravilo izboljšalo, ustalilo; pog. počakaj, se bo že kako napravilo uredilo; zastar. napravilo se je, da nisem mogel dva dni nikamor zgodilo, primerilo
    naprávljen -a -o:
    kres je že napravljen; napravljen iz brona, lesa; športno napravljen moški; napravljen v črno, za gledališče; ocena, napravljena na podlagi gradiva; lepo napravljena ženska; vse je v redu napravljeno
SSKJ²
našpíkati -am dov. (ī ȋ)
pog. napikati, nabosti: nezrela jabolka našpikamo z iglo; našpikati testo
 
pog. našpikali so mu nekaj injekcij dali so mu jih
SSKJ²
nečké in nečkè in nèčke nèčk [nəčkež mn., rod. tudi nečák (ẹ̑ ə̏; ȅ ə̏; ə̄ ə̏)
etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje: mesiti testo v nečkah; plati žito v nečkah / otroka je položila kar v nečke
SSKJ²
nèkvášen -a -o tudi nèkvašèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é)
nasproten, drugačen od kvašenega: kvašeno in nekvašeno testo / nekvašeni kruh
SSKJ²
nešké in neškè in nèške nèšk [nəškež mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ə̏; ȅ ə̏; ə̄ ə̏)
nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala
SSKJ²
okvásiti -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ȃ; ī í)
dodati kvas: okvasiti testo
SSKJ²
omesíti in omésiti -im dov. (ī ẹ́)
zamesiti, umesiti: omesiti testo
    oméšen tudi omésen -a -o:
    z maslom in jajci omešena pogača
SSKJ²
omléta -e ž (ẹ̑)
palačinki podobna jed iz stepenih jajc, v katera so navadno vmešani različni dodatki: peči omlete; nadev, testo za omlete / gnjatna, skutina omleta; krompirjeva, zelenjavna omleta; omleta z gobami, s sirom / jajčna omleta / pohorska omleta sladica iz biskvitnega testa, nadevana z vloženimi brusnicami in obložena s stepeno sladko smetano
SSKJ²
omléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na omleto: omletno testo / omletna ponev plitva ponev z ročajem
SSKJ²
opotíčiti -im dov. (í ȋ)
nar. namazati z nadevom: testo razvaljamo in opotičimo; opotičiti z rozinami in smetano
    opotíčen -a -o:
    dobro opotičena potica / opotičeni kruh potica iz testa za kruh z malo nadeva
SSKJ²
osvaljkáti -ám in osváljkati -am dov.(á ȃ; ȃ)
zastar. narediti svaljke iz česa: osvaljkati testo
    osvaljkáti sein osváljkati se
    spraviti se v svaljke: koža se mu je ogulila in osvaljkala
    osvaljkán in osváljkan -a -o:
    osvaljkana moka
SSKJ²
pácast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. biti razmočen, lepljiv: pacasta ilovnata zemlja; pacasto testo
Število zadetkov: 170