nèukrotljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ žrebec; poud.: ~a jeza |neobvladana|; Ti otroci so ~i |se ne dajo ukrotiti, umiriti|
nèukrotljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
nìč3 ničésar s, nik. zaim. nečloveškosti ničémur, nìč, ničémer, ničímer (ȉ ẹ̑) ~ ga ni spravilo v zadrego; Nič/ničesar ti ne povem; Ničemur se več ne čudim; O ničemer nismo govorili; ●Z ničemer ni zadovoljen z ničimer
Pravopis
óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
Pravopis
prídigati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prídiganje (í) ~ pri nedeljski maši; pridigati komu ~ vernikom; slabš. Ne boj se, ne bom ti pridigal |vsiljivo dajal nauke|; poud. pridigati kaj ~ poštenost |zavzemati se zanjo|; pridigati proti komu/čemu ~ ~ vražam
Pravopis
včéraj čas. prisl. (ẹ́) ~ so bili na izletu; ~ opoldne, zjutraj; ~ zvečer sinoči; od ~ do danes; poud.: Ljudje, ki smo jim še ~ pomagali, nas ne poznajo več |v bližnji preteklosti|; Ne podcenjujte jih, ti niso od ~ |niso neizkušeni, naivni|
včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|
včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|
Pravopis
že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
Pravopis
Pravopis
bìk bíka m živ. (ȉ í) rediti ~e; biti rojen v znamenju ~a; člov., poud. |močen moški|; slabš. Temu ~u se ne da nič dopovedati |neumnemu, omejenemu človeku|; zmer. Ti ~ prekleti
Pravopis
Pravopis
čemú1 vpraš. namer. prisl. zaim. (ú/ȗ) ~ ti bo knjiga, če ne znaš brati; ~ ste prišli sem; ~ naj bi se jaz pretvarjal
Pravopis
fantazírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; fantazíranje (ȋ) o čem ~ ~ slavi, bogastvu sanjati, sanjariti; poud. Nehaj ~, nihče ti ne verjame |si izmišljati|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
izključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izključevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ napravo, tok; ~ učence iz šole; poud. Tega ne ~ujem |Menim, da je to mogoče|
izključeváti se -újem se (á ȗ) Ti dve možnosti se ~ujeta
izključeváti se -újem se (á ȗ) Ti dve možnosti se ~ujeta
Pravopis
kóliko6 vpraš. mer. prisl. zaim. °kolíko (ọ́; ọ̑) ~ ti sploh narediš; ~ večji si od Janeza; ~ si star; ~ je ura; Toliko ima, da sam ne ve ~
Pravopis
Pravopis
méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v spor
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
Pravopis
naj2 vez.
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom
Pravopis
nakúhati -am dov. -an -ana; nakúhanje (ú ȗ) kaj ~ veliko jedi; poud. nakuhati komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~a |pripravi neprijetno presenečenje|
nakúhati se -am se (ú ȗ) Ta riž se zelo ~a
nakúhati se -am se (ú ȗ) Ta riž se zelo ~a
Pravopis
nakuríti in nakúriti -im dov. nakúrjenje; drugo gl. kuriti (í/ȋ/ú ú) poud. koga Kdo te je tako nakuril |razjezil, razdražil|; poud. nakuriti koga proti komu |nahujskati, naščuvati|; redk. nakuriti komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~i zagode
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost