Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
barvotísk -a m (ȋ)
tisk. žarg. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku
// tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski
SSKJ²
bóljši -a -e prid. (ọ̑)
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
    bólje in bóljše prisl.:
    bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti
    ●     zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
    bóljši -a -e sam.:
    natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; 
prim. dober
SSKJ²
brezlésen -sna -o prid. (ẹ̄)
papir., v zvezi brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine: knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju
SSKJ²
cirílica -e ž (ȋ)
1. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov: knjiga je tiskana v cirilici; pisana cirilica dela učencem težave
2. pog., slabš. srbski jezik, srbščina: klel je v cirilici
Jezikovna
Človek, ki stremi po bogastvu, je ...?

Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?

Celotno geslo Sinonimni
čŕka -e ž
znak za glas
SINONIMI:
ekspr. črkica, zastar. pisme, knj.izroč. pismenka, zastar. slovo1
GLEJ ŠE: črkovati, prečrkovati1, zlogovati
SSKJ²
foliánt -a m (ā)
1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta
2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti
SSKJ²
fraktúra -e ž (ȗ)
1. med. prelom, zlom kosti: težje frakture pri smučarskih nesrečah; fraktura ključnice
2. tisk. tiskana gotica: napis v frakturi
Pravopis
fraktúra -e ž (ȗ) ~ ključnice |prelom|; pojm. |tiskana gotica|
SSKJ²
frênč -a m (ȇ)
1. tekst. gosta, progasto tiskana bombažna tkanina: srajca iz frenča
2. v ruskem okolju vojaški suknjič s štirimi našitimi žepi in dragonarjem:
SSKJ²
gótica -e ž (ọ̑)
latinica ostrih, oglatih oblik: uporabljati gotico; knjiga je tiskana v gotici
SSKJ²
hektográf -a m (ȃ)
nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu
Celotno geslo eSSKJ
inkunábula inkunábule samostalnik ženskega spola [inkunábula]
    iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva prvotisk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. incunabula, prvotneje ‛zgodnja oblika’, množina od lat. incūnābulum ‛povoj, plenica’
SSKJ²
inkunábula -e ž (ā)
biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul
Pravopis
inkunábula -e ž (á; ȃ) biblio. |knjiga, tiskana pred letom 1500|
Jezikovna
Jezikovne izbire in strokovna raba: »tolkalni« ali tolkalski«, »tolkalist« ali »tolkalec«

Zanima me pravilna uporaba pridevnika, ki se na naša na tolkala. Torej, gre za tolkalni ali tolkalski orkester/festival/večer/kvartet/razred? Za tolkalno ali tolkalsko delavnico/kompozicijo/šolo? Da pa preverim še: pravilen izraz za osebo, ki igral tolkala, je tolkalec/tolkalka (in ne tolkalist, tolkalistka).

Jezikovna
Kako na tabli zapisati ime kraja »Iljaševci«

Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.

Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.

Kaj svetujete?

Celotno geslo eSSKJ
kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski] STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: ↑kartograf
SSKJ²
kurzív -a m (ȋ)
publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv
SSKJ²
kurzíva -e ž (ȋ)
tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi
Število zadetkov: 33