Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Zadetki iskanja
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo; zgodovina literature; pogovor o literaturi; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje
2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / šol. žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo
3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo; širiti revolucionarno literaturo; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo; policija je zaplenila propagandno literaturo; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke / referenčna literatura objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav
♦ glasb. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe
1. navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije: knjiga je bila kljub visoki nakladi hitro razprodana; časopis z nizko naklado; naklada revije pada, raste / ponatisniti knjigo v omejeni nakladi / naklada pet tisoč izvodov / vsa naklada je razprodana vsi izvodi ene izdaje kake tiskane knjige, publikacije / naklada znamk
2. čeb. leseni okvir, obod, s katerim se poveča, spremeni prostornina panja: dati sate v naklado / panj z nakladami
3. nekdaj dodatni, povečani davek: naložiti, zvišati naklade / deželne, vojaške naklade
♦ arhit. kamnita plošča, člen med kapitelom stebra in lokom, steno nad njim
Zanima me, kakšna je v Sloveniji politika glede jezikovne neoporečnosti knjig. Ali je lektura obvezna? Obstajajo kakšne sankcije ali je odločitev prepuščena kar odgovornosti založnikov?
Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma mali in majhen? Kakšna je njuna najustreznejša raba? Kakšna pravila veljajo za njuno uporabo?
1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj
a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti
b) ko niso več drug ob drugem: razpreti opornike v rudniku; razpreti s klinom, z zagozdo
2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj
a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpreti klešče; razpreti pahljačo
b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: kača je razprla gobec; razpreti veke / razpreti dlan, pest / oči je široko razprla
c) ko niso več drug ob drugem sploh: roža razpre cvet; zrel strok se je razprl / pav je razprl rep
3. star. spreti1: razpreti sosede; razpreti se s prijateljem
● knjiž. razprl se mu je smisel tega trpljenja spoznal je
♦ tisk. povečati presledke med črkami v okviru besede
- razpŕt -a -o:
razprti cveti; razprti sosedje; razprte dlani; opore morajo biti razprte z močnimi razporami; široko razprte oči
♦ tisk. razprti tisk tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; prisl.: razprto tiskane besede
štámpani -a -o
1. tiskan, natisnjen: Katekizmus ſtámpani v-Halli KŠ 1754, 3b; Návuk i v Halli 1754. ſtámpani KŠ 1771, A7b; Stampani v-Soproni BKM 1789, 1; Stampana Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánoſa KMK 1780, A(1); Stámpano vSaxonii TF 1715, 1; Stampano v-Buda-Pesti AI 1875, kaz. br. 8; Stampane v-Szomboteli SŠ 1796, 1
2. v zvezi štampani piski tiskane črke: Jasz 'ze stampane piszke tudi dobro poznam KAJ 1870, 6; záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6
1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir: tiskati črke, slike, znake; to besedilo so tiskali dvakrat; papir, na katerega se tiska; tiskati in vezati
// tako izdelovati več enakih izvodov, primerkov besedila: tiskati časopise, knjige, koledarje / tiskati denar, znamke / kot del kolofona tiska tiskarna Slovenija
2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino, pločevino, plastiko: tiskati črte, pike; tiskati navodila za uporabo na embalažo / tiskati priponke
3. objavljati: romana mu niso hoteli tiskati; tiskati razprave v revijah
- tískan -a -o:
tiskano besedilo; drobno, slabo tiskan
● tiskane črke črke, ki niso povezane med seboj z veznimi elementi
♦ elektr. tiskano vezje vezje, pri katerem so žične povezave med elementi nadomeščene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja; zal. tiskano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna; sam.: ljubitelji vsega tiskanega
vizitka, razglednica za pisanje voščil: kupiti voščilnice; podpisati se na voščilnico; barvne, tiskane voščilnice / božična, novoletna voščilnica
// voščilo na taki vizitki, razglednici: napisati, sestaviti voščilnico
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »