Fran > Jezikovna

Ali je tisti, ki kósi (je kosilo), kósec (dolgi ozki o)?

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Zanima me, kako se imenuje oseba, ki ima mentorja. Je to mentoriranec, mentorec ali kaj drugega?

Zanima me, kako z eno besedo imenujemo tistega, ki zameri.

Zanima me, ali so ločila (vejice in podpičja) v napisanem stavku postavljena pravilno. Sicer bi bil lahko stavek zapisan še drugače, toda zaradi sobesedila mora stil stavka ostati takšen, kot je. Stavek se glasi:

Ostali štirje pa so: pobiralec davkov (Matej); tisti, ki je pozneje podvomil, (Tomaž); tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa, (Natanael); in Natanaelov prijatelj (Filip).

v tisti sobi ali v tej sobi

Pri prevodu angleških besed internalizer in externalizer psihološka stroka svetuje, da jih ne slovenimmo. To sta dva tipa osebnosti, ki se razlikujeta po tem, kako se odzivata na dane okoliščine. Internalizer doživljaje in težave ponotranji, krivdo in rešitve išče pri sebi, externalizer pa krivdo in rešitve vedno išče pri drugih. Tipa osebnosti sta torej nosilca lastnosti. Odločamo se med internalizator in internaliziranec (eksternalizator in eksternaliziranec). Prosim vas za nasvet, katero obrazilo bi bilo najprimernejše.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

• Ta človek je moj dober prijatelj.
• Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

Beseda presnojedec je ustreznica za besedo vegan(ec), vegetarijanec pa za besedo nemesojedec. Se s tem strinjate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Zanima me, kako bi poslovenili besedi toast in toaster?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Ali se beseda nezemljani piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Naj vam »posredujem« vprašanje: prosim, je ustrezno poimenovanje vladni govorec ali pa bi bilo mogoče ustreznejše vladni govornik: ne glede na morebitni uradni naziv bi ga bilo najbrž dobro spremeniti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Zanima me etimološki izvor besede pameten.

Pozdravljeni, prosim, če mi pojasnite rabo glagola v naslednjem primeru:

• V nalogi je predstavljena / so predstavljeni tehnologija prevoza vozil v cestnem prometu in ukrepi, s katerimi optimiziramo stroške poslovanja podjetja.

Jaz bi napisala je predstavljena, saj mislim, da se glagol prilagaja prvemu samostalniku, ki mu sledi.

Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".

Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.

Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.

So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?

V dilemi sem, kaj je pravilno:

In ja, zahvalila sem se.

ali

In, ja, zahvalila sem se.

Sama bi se odločila za drugo različico, ker se mi zdi, da je tisti »ja« zgolj vrinjen, v člankih pa nenehno opažam primeri, kot so, denimo: In ja, zahvalila se je. Ampak ne, ne bom šla.

Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

• Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št

• Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Zanima me, katera od sledečih rab je ustreznejša: vodeči ali vodilni tekmovalec ter ali je raba limonov sok ustrezna (glede na to, da sem jo zasledila v knjigi z recepti).