Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kótəł, -tla, m. 1) der Kessel; kotel se loncu smeje = ein Esel schilt den andern Langohr, Npreg.-Z.; parni k., der Dampfkessel, Sen. (Fiz.); — 2) die Pauke, Dict., Jan., C.; v kotle biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 3) eine Vertiefung im Erdboden, der Bergkessel, Cig., Jan., M.; — tolmun v vodi, BlKr.; — prim. stsl. kotьlъ, got. katils, Mik. (Et.).
Svetokriški
kotel -tla m kotel: je bil v'en vreli kotu tož. ed. s'kozhu ǀ ſo bily poſtavili ven ureli kotu tož. ed. ojla ǀ Eny ſe puſte vrelim kotli mest. ed. kuhat, kakor Epimachus ǀ Vitus ſe pusti v'kotli mest. ed. kuhat ǀ bodo ti kotli im. mn. v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali ǀ de bi bily vmadesheni kakor kotili im. mn., v'katerih shivini kuhate ǀ Oh! Oh! Oh! kulikain takushnih kotlu rod. mn. ǀ kotle tož. mn. v'kuhini nuzaio, ſo vſy vmasani, oſmojeni ǀ v' vrelih kotlah mest. mn. je sapovedal kuhat ǀ v'mej kotli or. mn., kateri ſo s'te zherne kotlovine < pslovan. *kotьlъ̏ ← germ. *katila- ‛kotel’ ← lat. catillus ‛skledica, posodica’
Celotno geslo Megiser
kotel -tla samostalnik moškega spola
Svetokriški
Krescencija -e ž osebno lastno ime Krescencija: sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio tož. ed. na tla pervesat (III, 297) ǀ S. Vitus je troshtal Modeſta, inu Creſcentio tož. ed. s' lonam Nebeſkem ǀ Vitus prezej buga, s' Modeſtam, inu Creſcentio or. ed. na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko deſhelo ſe perpele (III, 295) Krescéncija, po legendi spremljevalka sv. Vida
Pleteršnik
lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
Prekmurski
ličìti tudi lüčìti -ím dov. zalučati, vreči: Te se [lenivec] na tla ličí AI 1878, 13; té naj prvi kamen na nyou licsi KŠ 1771, 291; ali kony sze potekno i kralico prêg gláve na deszét sztopájov lücso AI 1875, kaz. br. 8; Na czeszto je lücso AIN 1876, 24
Pleteršnik
lòp, interj. bums! patsch! puff! lop na tla, er fiel zu Boden, Mik. (V. Gr. IV. 783.); lop lop! bo pelo po tvoji grbi, es wird Püffe regnen auf deinen Buckel, Cig.; začno nas nabijati: lop, kamor prileti, Zv.
Pleteršnik
lópniti, lǫ̑pnem, vb. pf. l. koga, jemandem mit einem flachen Gegenstande einen Schlag geben; einen Klapps versetzen, Cig.; — z vrati l., die Thüre zuschlagen, Cig. (T.), C.; — platzen, stürzen, fallen; v blato, na tla l.; v smeh l., in ein Gelächter ausbrechen, Nov.
Svetokriški
lučiti -im dov. vreči, zalučati: en Kamen luzhij 3. ed. v'eniga pſa, nogo mu odbie ǀ v' frazho gadene, ſavertij, luzhij 3. ed., ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ takrat Chriſtus en shebel s' katerem je bil na Chriſu perbit ſa njo luzhj 3. ed., inu v' lize jo ſadene ǀ popade shpegu ga ob tla lushi 3. ed., ter na ſtukoſſu resbije ǀ Titormus Buſequa, od kateriga pisheio, de je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti, ter je jo luzhil del. ed. m 100 shritu, ali ſtopin dalezh
Prekmurski
màlogdà prisl. malokdaj: grum vdári, ka sze po zimi malogda godi KOJ 1845, 103; Viste, láni szte me v-sôlo Malogda poszlali KAJ 1870, 23; Zdaj sze malogda kaj imenitnoga zgodi AIP 1876, br. 9, 1; Küri teško letijo i se záto malogda s tla vzdignejo AI 1878, 24
Celotno geslo Pohlin
mencati [mencáti mencȃm] nedovršni glagol

drgniti z nogami ob tla

Vorenc
metanje1 s, F10, colluctatio, ſhtritanîe, voiṡkovanîe, metanîe; exaggeratio, gori na kúp metanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe; lucta, -ae, arvanîe, metanîe, ſhtritanîe, aruvanîe, ali ruvanka; luctatus, -us, metanîe ṡa mozhnúſt; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; palaestricus, -a, -um, kar h'takimu ṡkuſhanîu, ali metanîu ſluṡhi, ali ſliſhi; pilatus, -a, -um, kateri eno ſulizo, ali ṡhydo ṡa metanîe, ali luzhanîe noſſi; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; projectio, projectus, -us, luzhanîe, metanîe
Svetokriški
metati mečem nedov. metati: ta bolna ſe ſazhne po poſteli metat nedol., inu shraiat ǀ Imate S. Roſſenkranz molit, inu nikar burffle, inu kegle okuli metat nedol. ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe metati nedol. ǀ ſmeti po gaſi pobira, inu v'hisho noſsi, denarje pak s'hishe mejzhe 3. ed. ǀ zholn ſamterkje mejzhe 3. ed. ǀ ſami ga prozh mejzhete 2. mn., inu po gaſsah restroſate ǀ karkuli vejſte de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete 2. mn. ǀ Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo, inu s'morja vun ſe mezheio 3. mn. ǀ po nyvi mejzheio 3. mn., v' semlo jo pokoppaio ǀ Philoſophus Crates kateri je v'morje metal del. ed. m ſvoje blagu ǀ s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal del. ed. m ǀ ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt je metala del. ed. ž ǀ te hishne ludy je zukalu, ob tla metalu del. ed. s ǀ Te mertve ſo skuſi ukna na gaſſo metali del. mn. m
Svetokriški
Modestus -ta m osebno lastno ime Modest: Leta je imel eniga ſamiga ſynu s' imenam Vitus. Temu je bil Ozha dal sa Preceptarja eniga vuzheniga Gospuda s' imenam Modeſtus im. ed. ǀ sapovej Vida, Modeſta tož. ed., inu Creſcentio na tla pervesat ǀ Vitus prezej buga, s' Modeſtam or. ed., inu Creſcentio na morje ſe poſtavi Modést, po legendi spremljevalec sv. Vida
Pleteršnik
mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
Prekmurski
muškátel -tla m pelargonija: Muškátla májo več vrst v posodi AI 1878, 45
Pleteršnik
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
Pleteršnik
nabíti, -bȋjem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.-Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.
Prekmurski
nàkla prisl. na tla: I ſzpadno ſzam nakla i csüo ſzam gláſz KŠ 1771, 411
Pleteršnik
napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
Število zadetkov: 203