Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
akupresúrni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
SNB
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
SSKJ
bakará -ja in bakarát -a m (ȃ) hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dobi karte, vredne devet točk
SSKJ
Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
SNB
čákra -e ž (ȃ) v indijski filozofiji
vsaka od sedmih posebno občutljivih točk v človeškem telesu, pomembnih za njegovo delovanje: srčna čakra; Avra se združuje v več plasti, vsaka plast je povezana s čakrami, te pa so povezane z organi v telesu E ← agl. chakra ← stind. cakra- 'kolo, krog'
SSKJ
češúlja -e ž (ú) 
  1. 1. več cvetov gosto skupaj: češulja bezgovega cvetja; češulje cvetja na koncu vej
  2. 2. odkrhnjena vejica: pod obrano češnjo je polno češulj
    ♦     bot. socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ
češúljast -a -o prid. (ú) poln češulj: češuljasta veja
♦ bot. češuljasto socvetje socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ
čŕta -e ž (ŕ) 
  1. 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
  2. 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
  3. 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
  4. 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
  5. 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
  6. 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
    ●     ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
    ♦     avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta
SSKJ
delílen -lna -o prid. (ȋ) ki deli: delilna črta; prostor so predelili z delilno steno / delilni stroj
♦ geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici
SSKJ
diskréten2 -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ločen drug od drugega: pegice na tem delu obraza so diskretne
♦ mat. diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0
SSKJ
divertissement -a [-smá -ja] m (ȃ) kor. skupek kontrastnih baletnih točk kot vložek v predstavi ali kot samostojno baletno delo
SNB
dostopôvni -a -o prid. (ȏ)
ki je v zvezi z dostopom: dostopovno omrežje; Boljša rešitev v okolju z več uporabniki je uporaba tako imenovanih dostopovnih točk, ki so nekakšni razdelilniki prometa E (↑)dostòp
SSKJ
dvórazmérje -a s (ọ̑-ẹ̑) geom. število, značilno za medsebojno lego štirih točk na premici
SSKJ
estráda -e ž (ȃ) 
  1. 1. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi
  2. 2. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk
SSKJ
gròzd grôzda tudi grózd -a m (ȍ ó; ọ̑) podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte: utrgal je velik grozd; na trti so viseli zreli grozdi
// temu podoben sad ali cvet: dišeči grozdi akacij; grozdi ribeza; pren. iz tramvaja je visel grozd ljudi
♦ bot. podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ
grôzdast tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑) podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika
♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ
hipêrbola -e ž (é) 
  1. 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola
  2. 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo
SSKJ
izenačeváti -újem tudi zenačeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce
    // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom
  2. 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih
    izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja
SSKJ
izenáčiti -im tudi zenáčiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačiti oblike; izenačiti notranji pritisk z zunanjim; izenačiti kulturne razmere; gospodarsko, politično izenačiti / izenačiti zasebni interes z interesi družbe; izenačiti se s kom pri delu
    ♦     jur. izenačiti ljudi pred zakonom dati vsem ljudem ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost enake pravice in dolžnosti
  2. 2. šah., šport. doseči enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: v drugem polčasu so gostje izenačili / izenačiti razliko v golih / izenačiti rekord, rezultat
    izenáčen tudi zenáčen -a -o: igralca sta se v izenačeni poziciji odločila za remi; tekmovalna ekipa je izenačena; življenjska raven prebivalstva je tam precej izenačena
SSKJ
iztŕžek1 -žka m (ȓ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: za iztržek od sadja je kupil obleko; iztržek trgovine na drobno / dnevni iztržek; iztržek v gostinstvu je narasel za trideset odstotkov
● žarg., šport. iztržek dveh točk je velik uspeh naše enajsterice dosežek
Število zadetkov: 98