Zadetki iskanja
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
1. nik., poud. |ne|: ~, to pa ne gre; Da bi nas poslušala — ~; Tekoči trak, ~, to ni zame
2. čustvov. Stokrat ga prosiš, da telefonira, ~, stokrat pozabi; ~, tako dekle, pa tako neredno; ~, take zabave že dolgo ni bilo
popôlni -a -o [u̯n] (ȏ) jezikosl. ~ izpis besedila
popôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ȏ)
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
ustáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ sredi ceste; ~ ~ pri prijatelju; Delo se je ustavilo; Ura se je ustavila; ustaviti se ob kom/čem Razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju |je zajela tudi to vprašanje|; ustaviti se pri kom/čem ~ ~ z mislijo pri očetu |spomniti se nanj|; ~ ~ ~ bistvenih vprašanjih |obravnavati jih|; ustaviti se komu/čemu poud. Meso se mu je ustavilo |ne more ga več jesti|; star. ~ ~ predlogu upreti se
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico
zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 19
- Naslednja »