Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
okvíriti -im nedov. okvírjen -a; okvírjenje (í ȋ; ȋ) kaj ~ sliko; neobč. To dogajanje ~ita dve letnici omejujeta, določata
Pravopis
oné1 onegá m, posredno poimenovalni zaim. -emú -egá -ém -ém (ẹ̑ á) pokr. To je ~, naš znanec z Vrhov; pri ~em, tkalcu iz Globokega; V koleno se je usekal z ~em, s plenkačo
Pravopis
onegá -- m, ž, s, posredno poimenovalni zaim. (á) slabš.: Saj veš, tisti ~; Takle ~, pa se nosi kot pav; Tole ~ nas že ne bo učilo; To niso ~, pošteni ljudje
Pravopis
oplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oplétanje (ẹ̑) kaj ~ steklenice; opletati koga/kaj z/s čim ~ voz s trakovi; opletati z/s čim ~ z rokami; slabš. ~ z jezikom |opravljati, obrekovati|; Hlače mu ~ajo okrog nog; poud.: ~ po cesti kot pijan |opotekati se|; Kaj tako dolgo ~a po hiši |se mudi, se zadržuje|
oplétati se -am se (ẹ̑) poud.: nerodno se opletati med avtomobili |hoditi|; To se ti bo še opletalo |imelo neprijetne posledice|; poud. opletati se z/s kom/čim S tem delom se že dolgo ~a |ukvarja|; Kaj bi se opletal z njimi |se ukvarjal|
oplétati se -am se (ẹ̑) poud.: nerodno se opletati med avtomobili |hoditi|; To se ti bo še opletalo |imelo neprijetne posledice|; poud. opletati se z/s kom/čim S tem delom se že dolgo ~a |ukvarja|; Kaj bi se opletal z njimi |se ukvarjal|
Pravopis
pámtivék -a m (ȃẹ̑) poud. biti znano že od ~a |od zdavnaj, zelo dolgo|
od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~
od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~
Pravopis
perifêren -rna -o (ȇ) ~a pokrajina obrobna, obkrajna; publ. To vprašanje je ~o manj pomembno, nepomembno
perifêrni -a -o (ȇ) zdrav. ~o živčevje obrobno živčevje
perifêrnost -i ž, pojm. (ȇ)
perifêrni -a -o (ȇ) zdrav. ~o živčevje obrobno živčevje
perifêrnost -i ž, pojm. (ȇ)
Pravopis
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Pravopis
podžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. podžgêjo tudi podžgó, nam. podžgàt; podžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) ~ v peči; poud. podžgati koga/kaj To ga je podžgalo |spodbudilo|; ~ odpor do česa |povzročiti, vzbuditi|; poud. podžgati koga k/h čemu ~ otroka k delu |spodbuditi, navdušiti za delo|; poud. podžgati koga proti komu |nahujskati, naščuvati|: ~ ljudstvo proti vladi
Pravopis
pogruntácija -e ž (á) neknj. pog., poud.: To je njegova ~ |domislek, zamisel|; najnovejša ~ tehnike |izum|
Pravopis
pojasnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pojasnjevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ učencem nove pojme; To dejstvo ~uje njegov nenadni odhod
Pravopis
pójmiti -im dvovid. pójmljen -a; pójmljenje (ọ́ ọ̑) neobč. kaj Z navadno pametjo tega ni mogoče ~ razumeti, si razlagati; neobč., poud. Ali sploh ~ite, kaj to pomeni |si predstavljate|
Pravopis
pojmováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; pojmovánje; (-àt) (á ȗ) kaj različno ~ lepoto; publ. To se lahko ~uje kot priznanje ima, šteje za
Pravopis
polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka
Pravopis
pómniti -im nedov. pómnjen -a; pómnjenje (ọ̑) neobč. koga/kaj Starega očeta ne ~im več dobro se ne spominjam; Le pomni, še žal ti bo |izraža grožnjo, svarilo|; dov., redk. Otrok to z lahkoto ~i si zapomni
Pravopis
poríniti -em dov. porínjen -a; porínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avto; ~ smučarja, da pade; knj. pog. poriniti koga v kaj Drugi so me porinili v to spravili; poriniti komu kaj knj. pog. ~ kupcem slabo blago dati, ponuditi
Pravopis
poslúšati -am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|
Pravopis
prebít -a -o (ȋ) ~ zid; neobč. ~ jetnik pretepen
prebíti -a -o (ȋ) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno|
prebítost -i ž, pojm. (ȋ)
prebíti -a -o (ȋ) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno|
prebítost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
preklícan -a -o (ȋ) ~ odlok
preklícani -a -o (ȋ) omilj. To ~o vreme, kako nam nagaja |presneto, prekleto|
preklícanost -i ž, pojm. (ȋ)
preklícani -a -o (ȋ) omilj. To ~o vreme, kako nam nagaja |presneto, prekleto|
preklícanost -i ž, pojm. (ȋ)
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 380
Dostopnost