Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
preobrnóuti -ém dov.
1. preobrniti, prevrniti: Ti vszo lego nyegovo preobrnés vu betégi nyegovom TA 1848, 34; ár zednim vdárnjenjom močnoga répa ládjo preobrné AI 1878, 22
2. spremeniti: Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; 'zitek ſzvoj czilou preobrnouti KŠ 1754, 210; ali dêszna toga Visesnyega zná vsze tô preobrnôti TA 1848, 51; nepreobrné, Csi vſze drügo preminé BRM 1823, 329; Na a i e dokoncsavlene recsi ete litere vu vno'zinszkom-racsuni na á in é preobrnéjo AIN 1876, 13; Preobrni mo volo BKM 1789, 172; Preobrno je szrcza eti TA 1848, 86
3. prevesti: Ár cſi bi cadentie vö iſzkau, czejlo peſzen bi preobrno BKM 1789, 4b; Szever Miháo Té je znémskoga preobrno Réd Zvelicsánſztva KŠ 1754, 3b; i ſcséjo preobrnouti Evangyeliom KŠ 1771, 557
preobrnóuti se -ém se
1. spremeniti se: Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Szunsze ſze preobrné na kmiczo KŠ 1771, 345; Ete ſzvejt ſze preobrné KM 1783, 292; Ete ſzvejt ſze preobrné BKM 1789, 455; Csi je koréna szlejdnya litera sz, eta pred z literov sze czelou na z preobrné KOJ 1833, 84; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa, na szlêdnyi vküpglasznik sze preobrné AI 1878, 22
2. obrniti se: I dönok niscse záto ne právi, ka bi ſze on na dveri preobrno KŠ 1754, 8a
3. spreobrniti se: Vu ednom ocsnom megnenyi Vſzi ſze preobrnéjo KŠ 1754, 271; Goſzpodna ſze tiſzti li hitro preobrnéjo BKM 1789, 436; Potomtoga ſze je preobrnoula KM 1796, 26; vi pa vidoucsu nej ſzte ſze preobrnouli potom KŠ 1771, 70
preobr̀njeni -a -o
1. pokvarjen, popačen: znajoucsi, ka je tákſi preobrnyeni i grisi KŠ 1771, 661; Tim csisztim szi csiszti i tomi preobrnyenomi preobrnyen TA 1848, 13; preobrnyeno i neokorno volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze SM 1747, 127; Boug tá dáo vu preobrnyeno pameti csiniti tá KŠ 1771, 449; Naj bodete nekrivicsni na ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; Ti nigdár nebos dr'zao z tim preobrnye-nim sztôlczom TA 1848, 78; Hüdobnyáczke szo preobrnyeni od utrobe materé mao TA 1848, 46; I zváſz ſzámi poſztáno tákſi mo'zjé, ſteri bodo preobrnyena dugoványa gúcsali KŠ 1771, 406
2. spremenjen: ár ono, ka vu nami kak telo 'zivé, je za 'zivot têla preobrnyena hrána AIP 1876, br. 3, 5
Prekmurski
prepovèdati -povém dov. prepovedati: Jeli ſto more prepovedati vodou KŠ 1771, 375; ſto mi prepovej, naj ſze ne okrſztim KŠ 1771, 366; Drüga [zapoved] prepovejda naj cslovik ne pszüje KM 1783, 274; nego i to hüdo, ſtero ſzi ti trdno prepovedao KŠ 1754, 230; Zetoga ſze razmi, kaj je Boug zviríne nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; I prepovedao nyim je, kaj bi nikomi ne pravili KŠ 1771, 125; i prepovedali ſzmo nyemi, da ne naſzledüje náſz KŠ 1771, 131; niti Apoſtolje ſzo nej prepovedali KŠ 1754, 40; Prepovedali ſzo toti Popovſzki Poglavniczke Apoſtolom KM 1796, 119
prepovedajóuči -a -e prepovedujoč: Zapovedajoucs ali prepovedajoucs meszto sem právimo se KOJ 1833, 138
prepovedéči -a -e prepovedujoč: Prepovedécsi [vezniki] (tiltók): ne, se (nê, nêkabi) AIN 1876, 67
prepovèdavši -a -e ko je prepovedal: Po indasnyem vármegyévszka szpráviscsa obszlüsávati prepovedavsi, vesz Ország je razdejlo KOJ 1848, 113
prepovédani tudi prepovéjdani -a -o prepovedan: naj prepovejdani ſzvétek bode tecsaſz KM 1796; Je pa dönok prepovejdana teda KŠ 1771, 504; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 29; prepovejdano nyim je od Dühá ſzvétoga gúcsati rejcs KŠ 1771, 391; krivicsno tou'siti edendrügoga, je prepovedano KOJ 1845, 10; Pred vszém je katolicsánczom prepovedano Protesztante drá'siti KOJ 1848, 103; Prvi cslovik je od Bogá v-Paradi'somi prepovejdanoga drejva z-ſzáda jo KMK 1780, 11; Kouſtam ſzád jaſz i Ejva, ſzprepovejdanoga drejva BKM 1789, 192; z-kacse gucsécsi je na nyé vzéo Ejvo, ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Sz-prepovejdana drejva ſzád je jo SŠ 1796, 12; i táksega tivárisa, ali nej z-prepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; prepovedani szád jeszti je nej grejh KOJ 1845, 87; i nedopüszti, kâ bi stera ovca na prepovêdano meszto sla KAJ 1870, 139; Prepovejdane dni Goſztüvanya ne ſzlü'zi KMK 1780, 56; Od Szvéte Matere Czérkvi prepovejdane ſzvétke poſzvéti KMS 1780, A5; i prepovejdane Szvétke poſzvéti KM 1796, 110; Szvojo 'sivino ſzo vnogo-krát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; Eto nyemi je bár prepovedano bilo BJ 1886; Ka bodeti prepovejdano, onoga se ogni BJ 1886, 5
Prekmurski
presámnati -am dov.
1. oznaniti: Da preszám-nam vszo hválo tvojo med vrátami cséri Szionszke TA 1848, 8
2. premisliti, preudariti: Daj mi tô prav preszámnati, Kak pogübelno mi je Zapelávcza glász bôgati KAJ 1848, 60; Nê, nê! preszámnaj tvojo blôdnoszt nôro KAJ 1848, 44
presámnavši -a -e ko je premislil, preudaril: môdroszt, Da, preszámnavsi nyé vrêdnoszt, Nyô z-haszkom poszlühsajo KAJ 1848, 130
Prekmurski
prestóupiti tudi prestópiti -im dov. prestopiti, kršiti, prelomiti: Práznoſzt, je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti KŠ 1754, 42; Ali nej ſzte ſteli vprávdi, kaj vſzobottaj popevje vczérkvi ſzobotto preſztoupijo KŠ 1771, 38; dao je nyim réd, steroga nepresztôpijo TA 1848, 119; vadlüjem, kai ſzem to zavezo mojega kerſzta preſztoupo SM 1747, 48; i nigdár ſzam zapovid tvojo nej preſztoupo KŠ 1771, 224; 'zena pa zapelana je preſztoupila právdo KŠ 1771, 637
prestópivši -a -e ko je prestopil: Gdare veter goni zrák, Obláki pôt presztôpivsi KAJ 1870, 150
Prekmurski
prestràšiti tudi prestràhšiti -strášim dov. prestrašiti: Törci z-nemiljosztjov miszlijo hercegovinare presztrahsiti AI 1875, br. 11, 2; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztrâſi SM 1747, 82; Vkom me ſzmrt preſztráſi BKM 1789, 65; Naj, gda ſze tvoj dén ſzkrádnyi Szká'ze, me ne presztrási KŠ 1754, 245
prestràšiti se -strášim se prestrašiti se: Rémulni; presztrassiti sze KOJ 1833, 170; Zakai vreidnoſzeje bojati ino preſztraſiti Bosje ſzerditoſzti TF 1715, 18; nepriatelie moreio ſze ſzilno presztrasiti ABC 1725, A8a; Neſcsem ſze preſztraſiti BKM 1789, 313; ne preſztraſte ſze KŠ 1771, 143; i preſztraſili ſzo ſze KŠ 1771, 121; I preſztrásim ſze KŠ 1754, 255; i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi KŠ 1771, 814; zemla sze presztrási TA 1848, 61; Na tô sze tak presztrási KAJ 1870, 66; Dönok ſze ne preſztrasi BKM 1789, 247; nikoga ſzene preſztrassi KM 1790, 16; Záto preſztrasimoſze ino ſze bojmo KŠ 1754, 67; Ki tatijo vidi, naj ſze ne preſztráſſi ono vö ovaditi KM 1790, 72; Naj ſze preſztráſimo nad naſſimi grejhi KŠ 1754, 216; Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil, Dönok ſze nebi preſztrasili SM 1747, 79; preſztraſo ſze je Felix KŠ 1771, 418; ár moie csonte ſzo ſze preſztrasile ABC 1725, A8a; Preſztraſſo ſze je Saulus KM 1796, 124; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
prestràšivši se -a se -e se ko se je prestrašil: Preſztraſivſi ſze pa Moj'zes nej je ſzmeo na nyega glédati KŠ 1771, 361; Preſztraſivſi ſze pa i bojécsi vcsinyeni ſtimali ſzo, kaj dühá vidijo KŠ 1771, 257
prestrášeni -a -o prestrašen: Na tou presztrásseni vmoriteo k-nyegovim nogám dolipoklekne KOJ 1848, 15; Ino moia Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; vküp je pribej'zalo vſze lüſztvo preſztraſeno KŠ 1771, 348; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo BJ 1886, 9; potrouſtaj vczaglivo düso mojo i preſztráseno ſzrczé moje KŠ 1754, 233; Stera mi bojazen dé, Szrczé moje presztráseno, Dejva szeszkouszt vu sztrahoto BKM 1789, 14; ár ſzo bili preſztraſeni KŠ 1771, 129; goszpoudam .. da szo sze presztrasseni Maximilián Czaszari potou'sili KOJ 1845, 56; Preſztraſenim angyel recse BKM 1789, 97
Prekmurski
preštímati -am nedov.
1. spoštovati, ceniti: miſzeu cslovecſa nemre prav razmeti, ino preſtimati, dönok vörjem TF 1715, 40; Bôga z-verov i z-'zitkom postüvati, I prestimati BRM 1823, 14; Daj, naj, ka je düsi drágo, Za blá'zenſztvo prestimam BRM 1823, 141; Nikaj ona ne preſtima znáncze priaznive SŠ 1796, 67; Te neveren nikoga neprestima TA 1848, 8; csi kaj tak na teliko preſtimamo, liki dabi naj lepse vcsino KŠ 1754, 58; Prestimajte, verne düse, Tô miloszt KAJ 1848, 68; ali ednoga bode preſtimalo i toga drügoga zametávalo KŠ 1771, 225; Okou je nej vidlo, Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo, Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko BKM 1789, 420; Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; i pred nyé ſzam djáo Evangyeliom, na ime pa onim, ſtere ſzo za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559
2. šteti, imeti za: nyim ſzlü'zmo i za veliko preſtimajmo KŠ 1754, 29; I jáko za veliko preſtimajte vu lübéznoſzti KŠ 1771, 622; liki je Mária Márthe ſzeſztra tvojo ſz. rejcs za veliko preſtimala KŠ 1771, 849
preštímati se -am se šteti se, imeti se za: nego naj ſze i te velike Bogicze Diáne czérkev za nikoj ne preſtima KŠ 1771, 402; naj ſze za vrejdne preſtimate na králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 626
preštimajóči in preštimajóuči -a -e spoštujoč: edendrügoga od ſzébe za vékſe preſtimajoucsi KŠ 1771, 340; Vküp mi szpravte szvéte moje, prestimajôcse závezek moj vise áldova TA 1848, 40
preštímani -a -o spoštovan: Ár je ete od toga vékſe dike vrejden od Moj'zeſa preſtimani KŠ 1771, 675; Ki pa bodo vrejdni preſtimani KŠ 1771, 240; nego i ove prestimane Velikáse krouto zametávao KOJ 1848, 15
preštimanéjši -a -e odličnejši, boljši: Dragsa je od ſzrebra Ino preſtimanejsa Nyé drága lübeznoszt BKM 1789, 3b; gda vidi Pápo z-vnougimi prestimanejsimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ár je preſtimanejſe delo, menye vö zebráni pejſzen meti BRM 1823, 4
nájpreštimanéjši -a -e najodličnejši, najboljši: Stere ſzo náj preſtimanejse jákoſzti KMK 1780, 95; ti náj prestimanejsi kincs KOJ 1833, IX; Jezik je náj prestimanejsa skérb KOJ 1833, VIII
Prekmurski
pretèčti -tečém dov. preteči, miniti: Hiti! ár dén pretecsé KAJ 1848, 156; Csi leto pretecsé, vsze sze znôvics zacsne KAJ 1870, 160; Pretecséjo brez’ racsúna Dnévi, ino mejszeczi KM 1783, 297; i komaj je pretekla edna mála vöra KAJ 1870, 143; Kak je tejh 9 lejt preteklo, szo KOJ 1848, 8; Keliko lejt je preteklo od zacsétka ſzvejta KM 1796, 11
pretekóči -a -e pretekel, minul: Ti szi v-dnévi pretekôcsi Povszéd bio KAJ 1848, 73; Naime zdâ, gda szkoncsávamo To pretekôcse leto KAJ 1848, 402
pretèčeni -a -o pretekel, minul: Za edno pretecseno letto bi mogli ti prvi deszét domou nazáj pridti KOJ 1833, XVI; Gorizapiszan zalo'z sze more za pretecsene 15 dnih goripiszanya odati AIP 1876, br. 4, 2
Prekmurski
pretiskávati -am nedov. siliti: obpitali szo ove poglávare, jeli scséjo törka pretiszkávati, ka naj on tô doprneszé AIP 1876, br. 6, 3; Vnôgi szinovje szo nê vupali sztarise pretiszkávati, naj njim v-'zitki vérsztvo prêk dájo AIP 1876, br. 12, 7; ovi národje bi szvoje poglaváre pretiszkávali, ka ráj z-ruszom táksi racsun vcsinijo AIP 1876, br. 11, 3; Tak právi ka velka nevola ga pretiszkávala AIP 1876, br. 1, 8
pretiskávati se -am se siliti se: Te sztarêsi, Karlosz, tri lêta sze pretiszkávo, naj nyemi mogocsno bode na trônus szeszti AIP 1876, br. 3, 3; Na szpráviscsi králeszke zemljé poszlavci szo sze jáko pretiszkávali AIP 1876, br. 4, 2
pretiskávani -a -o ki je v stiski: Stvari turbari či so v pretiskávanoj sili, te svoje mláde v eto turbo denejo AI 1878, 13
Prekmurski
prevedrìti -ím dov. razvedriti: “Prijátel”- a cil je na du'ze tô: nase szlovenszko lüsztvo prevedriti AIP 1876, br. 10, 1
Prekmurski
prijéten tudi priéten -tna -o prid.
1. prijeten, ki ima, kaže pozitivne lastnosti: Da tak tebi vuvſzem Prijéten osztánem KŠ 1754, 248; Oh priétni Jezus KŠ 1754, 237; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi vönka zgláſzo TF 1715, 12; Hlápcze opominaj, naj boudo vu vſzem priétni KŠ 1754, 66; stere je náſz ſzebi zoubſztom prietne vcsino SM 1747, 21
2. ki ugaja, je všeč: ſzáda ino je priétni pred nye ocſmi KM 1783, 6; ki ſze ga boji, priéten nyemi je KŠ 1771, 374; i prijéten bode ete ſz. Áldov KM 1783, 131; na vékſe on je vſzejm prijéten KM 1790, 36; Csi ſzem li prijéten Tebi BRM 1823, 10; Nikſa gnila rejcs .. naj bou priétna poſzlüſávcszom KŠ 1754, 44; I priétna je bila eta rejcs pred vſzov vno'zinov KŠ 1771, 357; Ár je hiſtvo ſzvéto edna poſtena, Bougi priétna, ſztáva SIZ 1807, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; ako scsés videti, koje Bogu drágo i lüdem prietno SM 1747, 87; Da vſze moje delo Tebi bou prijétno KŠ 1754, 248; dokecs je prijétno k-pokouri vrejmen KM 1783, 134; od koga bole Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; i brs za volo Simon Máguſa, priétnoga Nero Czaſzari KŠ 1771, 700; Túl korátov je nê kâ prijétnoga KAJ 1870, 10; poſztavte tejla vaſa na áldov priétni Bougi KŠ 1771, 475; Oni ſzo ti priétni bili BKM 1789, 83; i záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8; kaiſzo tákove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Naj boudo priétne tebi ricsi vüſzt moji KŠ 1771, 147; da Tebi moja dela priétan boudo TF 1715, 46; dobra dela ſzo, ſtera ſzo Bougi prijétna KMK 1780, 97; Ár hrána náſz Bougi priétne ne vcſini KŠ 1754, 211; Jelo pa náſz priétne Bougi ne vcsini KŠ 1771, 505
3. ki prinaša veselje, zadovoljstvo: Predgat leto Goſzpodnovo to priétno KŠ 1771, 176; Ár právi: vu priétnom vrejemni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; Jasz sze pa, Goszpodne, k tebi molim v prijétnom vrêmeni TA 1848, 54; ali za volo z-Bogom zmérjenoga, ſzo priétna KŠ 1754, 81
prijétnejši tudi priétnejši -a -e prijetnejši: I drügim de prijêtnêsi, Ki povszéd csedno gucsi KAJ 1848, 276; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; I pred Bougom je tüdi priétnejsa edna lejpa peſzen BKM 1789, 4b; tüvárissiczo, ali mojim ocsem prijetnejse nej ſzam nindri mogao nájdti SIZ 1807, 19; nego szi to bougso, Bougi prijétnejso voro preberé KOJ 1845, 80
Prekmurski
prijéti prímem dov.
1. prijeti, narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: Gda jo je vö potégno, mogao jo je Ferencz prijéti KM 1790, 38; ka ga [ježa] ne morejo brez ranjenja prijéti AI 1878, 10; I prime rokou te deklicske KŠ 1771, 117; ſteroga küsnem, té je, primte ga KŠ 1771, 90; I prijo je rokou toga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Oni ſzo ga pa prijali i zdrli KŠ 1771, 139; pren. Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1
2. prejeti, postati deležen česa: da bi mogli naſſ vſzakdenésnyi kruh prieti TF 1715, 28; Kakda ga pa moremo priéti KŠ 1754, 168; Vnougim dás ſzvoj krüh tam priéti BKM 1789, 360; Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Csi ſzi vecs ti prijao dobra KM 1783, 289; Komaj je Stevan III. koróno na szvojo glávo prijao KOJ 1848, 29; Csi ſzmo kaj prevecs kſzebi, Nevrejdno prijali BKM 1789, 359; pren. doklen deſch na nyou prime SM 1747, 28; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Primi ſzpouvid mojo KMK 1780, 105; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; Toga krála primte Pomoucs BKM 1789, 12; naj prime vſzákſi, ka je po tejli csinio KŠ 1771, 537; ſtera ſzem 'znyegovi obioni rouk prijao KŠ 1754, 180; náz kſzebi gori priau vu nebeſzko kraleſztvo TF 1715, 30; Kaj je iſztina opominanye rad prijao KŠ 1771, 543
3. sprejeti, narediti, da kdo kam pride: neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; I kikoli ne primejo váſz KŠ 1771, 118; eto Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primte náſz KŠ 1771, 540; liki angyela Bo'zega ſzte me prijali KŠ 1771, 565; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Ár ſzo po tom niſteri neznajoucs angyele prijali na ſztán KŠ 1771, 696; nego szo Vogri národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; ino me kſzebi primi SM 1747, 69; Primi me gori tvojga KŠ 1754, 246; pren. Angele, ki nyegovo Düſso primeio SM 1747, 64; ár ne primejo tvojega ſzvedouſztva od méne KŠ 1771, 412; Tecsáſz oni ne pojdo, Dokecs Dühá ne prim’o BKM 1789, 110; vu tvoje Nebeszko Králesztvo primi KM 1783, 66; Mili Zvelicsiteo! Primi mojo düso KOJ 1845, 127; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848, 1; zapovej tvojim Sz. Angyelom, naj jo primejo KŠ 1754, 244; Záto te jaſz neſcsem 'ze od ſzébe vrcsi, Da ſzem te kſzebi prijao BKM 1789, 337; ali Boug je nyidva ſzprejcsanya gori prijao KM 1796, 7; gda bi ſze povrno Jezus, gori ga je prijalo to lüſztvo KŠ 1771, 195
4. dojeti, razumeti: Ki more prijéti, naj prime KŠ 1771, 62; ki nyegove reicsi neſcheio priéti SM 1747, 80
5. spočeti: Primi vu utrobe, Ti ſzina Bo'zega BKM 1789, 17; vu grejhi je prijéla mené KM 1783, 167; Dejva vutrobi priéla BKM 1789, 26
prijéti se prímem se
1. lotiti se: ki sze prime jezika vcsiti KOJ 1833, 114; nego sze li primi vcsiti kak nájprvo KOJ 1833, XVII–XVIII
2. prijeti se, zapomniti si: Veszeli me, gda koli sze vasega szrczá prime, ka z-mojega szrczá pride KOJ 1845, 89; Prijéla ſze je pa nyih ta rejcs Sz. Petra KM 1796, 118
3. zboleti: Med sztou lüdih jih nej pét bilou, sterih sze nebi prijéla KOJ 1845, 117
4. biti spočet: Vu cſiſztoucsi ſze on prije BKM 1789, 3
prijéči -a -e ko je prijel: I priſztoupivſi gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105
prijémši -a -e ko je sprejel: ka ráj dolizahválijo, kak bi szvojga národa, prijémsi tákso pogodbo, na lagojo pot posztavili AIP 1876, br. 5, 2
príjavši tudi príavši -a -e
1. ko je sprejel: To lüſztvo I prijavſi je kſzebi gúcsao nyim je KŠ 1771, 197
2. ko je prijel: za rokô jo prijavsi KAJ 1870, 71; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348
3. ko je ujel: I delavci prijavſi ſzluge nyegove, niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70
prijéti -a -o spočet: Vu hüdoubi ſzam jasz prijét’ KM 1783, 166
Prekmurski
prinèsti -nesém dov.
1. prinesti, z nošenjem spraviti kam: Hozni; prineszti KOJ 1833, 160; zapovedao nyemi je prineſzti nyegovo glávo KŠ 1771, 120; z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; ino vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; pa nema, za koj bi vrásztvo prineszti dao KAJ 1870, 70; Csi záto gori prineſzés dár tvoj na oltár KŠ 1771, 15; Pláſcs, pridoucs ga prineſzi KŠ 1771, 652; I prineſzo ſzam ga vucsenikom tvojim [bolnika] KŠ 1771, 57; prineſzao je zmejſanye myrrhe i aloëſa KŠ 1771, 331; Ár ſzmo nikaj nej prineſzli na ete ſzvejt KŠ 1771, 642; prineſzli ſzmo dvé pinta vina na ádomás SIZ 1807, 5; i prineſzli ſzo knyemi vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 12; pren. Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848; i prineſzé Sz. Dühá ſzebom KŠ 1771, 443; teda prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Tak vſzo gyedrnoſzt náto prineſzte KŠ 1771, 717; naj bi obadvá na bougse miſzli prineszao KOJ 1845; od toga glász bode prineszo “Prijátel” AIP 1876, br. 1, 2; dobri od nyih gláſz prineſzla KŠ 1771, 613; liki czejlo Sz. Trojſztvo je ete ſzvejt naprej prineſzlo KŠ 1754, 93
2. dati, ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: rozga nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; drevo, stero ſzvoj ſzád prineſzé SM 1747, 92; ſzemen, Stero kre pouti ſzpádne, Ni korenyá ne prineſzé BKM 1789, 179; drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3
3. povzročiti: on nyemi beteg, v-császi tüdi szmrt prineszé KOJ 1845, 100; ka tak vékſo nevolo prineſzéjo mojmi zvézani KŠ 1771, 592; ka je I ſzmrt prineszlo na vſze KŠ 1754, 251; Ka je pa kriſtuſſa na tou prineſzlo, ka je on umreu TF 1715, 41
4. omeniti: dokecs vam naprej prineſzém ino povejm to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3
prinèsti se -nesém se prinesti se: Pred Goſzpodna csi ſze na racsun prineſzés SŠ 1796, 10; Na pitanye ſze ſzvetlo prineſzé SŠ 1796, 8; ſztimi vernimi ſze na vekivecsno blá'zenſztvo prineſzémo KŠ 1771, 841; Od vſze ſzveczke 'saloſzti ſze k-Bougi prineſzémo SŠ 1796, 68; i tvoje cserí od ſzvoji dojk ſze vu nárocsaj ktebi prineſzéjo KŠ 1771, 814; Na prej ſze knige prineſzou SŠ 1796, 47; I, gda ſzvejta preminém, Ktebi ſze naj prineſzém KŠ 1754, 246
prineséči -a -e ko prinese: prineſzécsi nikſi táo, djáo ga je k-Apoſtolovim nogám KŠ 1771, 353
prinèšeni -a -o
1. prinesen: I prineſena je gláva nyegova KŠ 1771, 48; i gori je prineſſena vu ſzkledi KM 1796, 102; gláva na szto z-szklejci prinessena KOJ 1845, 127; I prejk ſzo prineſeni vu Sichem KŠ 1771, 360; pren. Sztejm je on nám pokázao, ka je 'zitek prineſeni KŠ 1754, 111; I ete gláſz ſzmo csüli znebéſz prineſeni KŠ 1771, 718; i popolno ſze vüpajte na prienſeno vám miloſcso KŠ 1771, 704; Vrêden szi vecsne dike, Za k-nám prinesen vecsnoga 'zitka glász KAJ 1848, 62
2. priveden, pripeljan: prineſen je nyemi eden du'znik KŠ 1771, 601
3. omenjen: Nadale je v-gucs prineseno bilô, ka AI 1875, br. 1, 1; Da ednomi i drügomi naprê prinesenomi dugoványi szojo protivniczke AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
pripelàti -pèlam dov.
1. pripeljati, privesti: I drüge ovczé mám, ſtere mi je potrejbno eſzi pripelati KŠ 1771, 300; Paſcsi ſze i drüge tá pripelati KŠ 1771, 536; Marka kſzebi vzemi i pripelaj ga ſzebom KŠ 1771, 652; serega nepripelaj z-szebom KOJ 1845, 35; Oſzelniczo, odvé'zta jo i pripelajta jo meni KŠ 1771, 67; Ali te nepriátele moje pripelajte eſzi KŠ 1771, 236; Meſter, pripelao ſzam ſzina mojega ktebi KŠ 1771, 130; gda je potop na ti nepobo'zni na ſzvejt pripelao KŠ 1771, 719; i ta zvejzda je nyé pripelala k-ſztáni Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 90; Pripelala ſzta to oſzelniczo i 'zrbé KŠ 1771, 68; kda szo niki szkrbni roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7
2. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: i ſcséte na náſz pripelati etoga csloveka krv KŠ 1771, 355; ſetüj me k-mojemi Zvelicsiteli nazáj pripeláti KMK 1780, 102; Dáj nám Szebé, i drüge ravnati, Kzvelicſanyi pripelati BKM 1789, 55; Bôg nasz vodi, on nasz má pripeláti tá, Gde nam nôvo szprotolêtje, nôvi dôm dá KAJ 1870, 26; Da nász k-právoj pokouri pripelas KM 1783, 97; Naj nász vu tvojo diko pripelas KM 1783, 10; da ani Vrág náz vkákſo ſzramouto nepripela TF 1715, 30; On me pripela k-vretini blá'zensztva KAJ 1848, 7; nego me vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57; i pripelaj náſz vu 'sitek vekivecsni KM 1790, 111; Kriſztus, da bi náſz k-Bougi pripelao KŠ 1771, 710; Na ono tá pripelao BRM 1823, 9; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála na bougso miszeo pripelao KOJ 1848, 40; ka ſzi náſz na tvojega ſz. ſziná ſzpoznanye pripelao KŠ 1771, 847; ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa na právo vöro pripelao KM 1783, 90; Epafrás je je na vöro pripelao KŠ 1771, 601; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala knám doli BKM 1789, 81; geto ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; i pripelali ſzo áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362
pripelàti se -pèlam se
1. pripeljati se: I gda bi ſze Jezus pá na drügo ſztrán prejk pripelao vu ládji KŠ 1771, 116; Drugi dén ſzmo ſze pa pripelali vu Sidon KŠ 1771, 424
2. privesti: 'zena ſze pred Kriſztuſa pripela KŠ 1771, 291; pren. Pred Kriſztuſa ſze pripelamo SŠ 1796, 45; Pred Goſzpodna pripelajo ſze vſzi SŠ 1796, 14; Geto ſze je pa po Petri k-Kriſztuſi pripelao KŠ 1771, 101
pripelajóuči -a -e ko pripelje, privede: Sznéhou pripelajoucsi k-hi'si, Sztarissina etak má praviti SIZ 1807, 39
pripèlavši -a -e ko je privedel: Jupitra pop pa gyüncze i vejncze pred vráta pripelavſi zlüſztvom vrét KŠ 1771, 386; Tomori, szledkar sze pa i k-nyemi pripelavsi, z-recsjouv tüdi na znánye dati, je nej zamüdo KOJ 1848, 73
pripèlani -a -o pripeljan, priveden: i na zapovid Feſztuſovo pripelan je Paveo KŠ 1771, 420; Szilje ete dnih vsze kraja jáko doszta v Buda-Pest pripelano AI 1875, kaz. br. 8; Za Kolosáncze a.) hválo dáva, ka ſzo na vöro pripelani KŠ 1771, 603
Prekmurski
pripetjés dogodek, pripetljaj: 'Zitka pripetjé BRM 1823, 425; i pripetjé je hudi konec melo KAJ 1870, 41; Ali známo, ka je nej tou ſzpripetjá nad nami BKM 1789, 422; Kaj ſze je nej tou nad-tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; On v-pripetjé tú'znoga Nyega zaman nezezáva KAJ 1848, 3; Kak lepô je, csi sze v-etaksem pripetjê szpomené KAJ 1870, 54; Kvám naj ne pridejo ta hüda pripetyá SIZ 1807, 50; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; záto pripetjaj szkoncsávanyaj sze nemore tô zgoditi AIP 1876, br. 5, 1; ár pri največ pripetjaj skoli vréd v vodo odbiži AI 1878, 15
Prekmurski
prípraven -vna -o prid.
1. pripraven, spreten: Alkalmas; prilicsen, prípraven KOJ 1833, 150; Gda je 'se Károl mocsen, prípraven bio KM 1790, 58
2. pripravljen: V-neſzrecsi nej nemiroven, Nego k-vüpanyi prípraven BRM 1823, 312; naj bodo i Pokorni, na vſze dobro prípravni KŠ 1771, 660; Vcsini váſz prípravne vu vſzem dobrom deli KŠ 1771, 698
3. primeren: Vam dá Ocsa môcs prípravno BRM 1823, 88; tecsasz ga je pilo, dokecs je vszáki tál na szvoje meszto ne prípraven bio KAJ 1870, 143; dohodkov eden násztop je na cêlo okroglino nê prípraven AI 1875, br. 1, 6; csi li je csiſzta i náto prípravna KŠ 1754, 202; ka je z-gizdoſzti vracsun dáo vzéti na bojno prípravno lüſztvo po vſzej dr'sányaj KM 1796, 64; Naides pripravno Bôga zvisávanye BRM 1823, II; Szkoncsati mi daj vsze V-prípravnom vrêmeni KAJ 1848, 199
4. ugoden: Ár je tou vrejme doſztojno, I kzvelicſanyi prípravno BKM 1789, 62; Zdâ je to vrêmen pripravno BRM 1823, 3; ali da je pripravnoga meſzta nej najsao, nazáj je prileto KM 1796, 12
prípravnejši -a -e pripravnejši, spretnejši, primernejši: i od dnéva do dnéva je na vſza pripravnejši bio KM 1790, 58; ino szvojemi zvelicsanyi pripravnejso vöro preberé KOJ 1845, 80; Sto mi ſzlü'sbo dá, csi pripravnejse dr'sincse nájde KM 1790, 60
Prekmurski
prirodjenjés narava, prirojenost: I ſzoudilo te bode to zprirodjenyá bodoucse neobrizávanye KŠ 1771, 451; 'zivlejnye na ono, ſtero je prouti prirodjenyej KŠ 1771, 449; je ſzpodoben kmou'zi, ki prirodjenyá ſzvojega obráz vgledali gléda KŠ 1771, 747
Prekmurski
príti tudi prídti prídem dov.
1. priti, premikajoč se v določeno smer doseči cilj, namen: Paſcsi ſze pred zimov priti KŠ 1771, 653; Paſ ſze li ſzamou dale pridti KM 1790, 20; Jönni; pridti KOJ 1833, 161; Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; Ki nescse na szedsztvo pridti AI 1875, kaz. br. 8; Ár kesno pridti i zamüditi se jas bojim BJ 1886, 6; jasz naszkoroma nezáj pridem AI 1875, kaz. br. 7; Či vu šolo prideš BJ 1886, 4; Steri kesznej pride, tou more klecsécs zmoliti KOJ 1845, 9; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Ar vnougi prido vu iméni mojem govorécsi KŠ 1771, 143; prejk karpátszkih gór pridejo KOJ 1848, 7; Ne ſtimajte, ka bi priſao právdo razvezávat KŠ 1771, 103; I gda bi priſao Jezus vu Petrovo hi'zo KŠ 1771, 25; Hitri Králi vu hip friski da bi bili prisli SŠ 1796, 126; nej ſzem priſao razvézávat KŠ 1754, 103; Ali za toga volo ſzam priſao KŠ 1771, 308; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; Kak ſzi oprvics priso BKM 1789, 8; Li za náſz volo ſzi prisao BRM 1823, 9; Cslovecsi ſzin je nei prisal SM 1747, 12; Paveo iſztina je tá nej priſao KŠ 1771, 601; nej je prisao v-solo med deczo KOJ 1845, 5; Gda je pét let minolo, te je nezáj prišo AI 1878, 8; k-ednomi potoki prisla AI 1878, kaz. br. 7; vu šôlo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; i prisli ſzmo ga molit KŠ 1771, 7; Eto ſzo onih, steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; Ár ſzo i oni prisli na ſzvétek KŠ 1771, 277; Vougrov, steri szo z-Á'sie szem prisli KOJ 1833, VIIII; Avarci, ki szo vu Dálmacio prisli KOJ 1848, 6; vu Jeſuſſi, ani knyemo priti nemorem TF 1715, 23; dabi Mogao priti vtou blá'zenſztvo KŠ 1754, 274; Naj nám po etom 'sitki vu Nebéſza dá pridti KMK 1780, 28; naj k-tebi morem pridti KM 1783, 6; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Králeſztvo SM 1747, 78; gda prides znébe KŠ 1754, 272; Da prides vnebeſzki ſereg angyelſzki BKM 1789, 1e; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; ſzvéti Düjh ober Tebé pride SM 1747, 10; Düj ſzvéti pride na té KŠ 1754, 107; Ár za toga volo pride ſzrditoſzt bo'za na ſzini nevernoſzti KŠ 1771, 583; obdrügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18; Ár gda pride, mi toga neznamo SŠ 1796, 8; Odnut pride vſze bode ſzodio BRM 1823, 4; doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; jeli preczi tá po tój pouti pridemo KŠ 1754, 143; i po vu Kriſztuſi vöri na vekivecsno praviczo pridemo KŠ 1771, 830; Daj, da k-tebi na diko pridemo KAJ 1848, 10; Molte, naj vu ſzküsávanye ne pridete KŠ 1771, 247; V-nébe diko pridete BRM 1823, 8; kteri po nyem kBogi prideo SM 1747, 14; nám otroczi merjéjo, vu ſzvoj lejp ürok prido BKM 1789, 10; Vſzi angyelje pridejo BKM 1789, 19; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; pren. csi gBosjemu ſztolo seles právi priti SM 1747, 88; kaj je ete zaiſztino te prorok, ki má pridti na ete ſzvejt KŠ 1771, 283
2. premikajoč se v določeno smer biti bliže komu: ne bránte decsiczi kmeni priti ABC 1725, A6b; On szkoro scsé kvám priti BKM 1789, 12; Gda bi Náthan prorok knyemi priso TA 1848, 41; Známo, ka je Szin Bo'zi priſao KŠ 1754, 99
3. biti, postati deležen česa: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; Pridi knám králeſztvo Tvoje ABC 1725, A4b; Pridi knám králeſztvo Tvoje SM 1747, 43; Pridi knám králeſztvo Tvoje KŠ 1754, 152; Pridi knám králeſztvo Tvoje KŠ 1771, 18; Pridi knám králeſztvo Tvoje KM 1790, A3b; Pridi knám králeſztvo Tvoje KM 1783, 278; naj blagoſzlov med pogáne pride SM 1747, 17; naj pride na té od lüdi blagoſzlov KŠ 1754, 33; naj ne pridete vu ſzküsávanye KŠ 1771, 148; kai ſzi ti zpokornoſzti k-tvojemi Oczi v Teilo priſal SM 1747, 52; je po ednom Csloveki greih na ſzveit priſel SM 1747, 7; Od Ocsé Bogá na zemlo, Priso BKM 1789, 3; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; kaj ſzo mojega robſztva dugoványa bole na prej idejnye Evangyelioma prisla KŠ 1771, 529; Rávno kak po ednoga greihi to ſzkvárjenye na vſze lüdi prislo jeſzte SM 1747, 8; Vmiloscse vrejmeni Prisloje zvelicsanye BKM 1789, 11; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9
4. doseči določeno stanje: Ka je potrejbno vſzákomi csloveki, gda k-pámeti pride KMK 1780, 5; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; ino gda tiſzti veſzéli Jürjav dén pride SIZ 1807, 5; Pride csin nyegov na glávo nyemi TA 1848, 6; vzvünszko tr'ztvo pride i ceno doli vdári AI 1875, kaz. br. 8; po etoj poti vküpidévcsi, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1, da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Ovo dnevi prido, vſterih piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; Ki sze v-souli vcsijo, na goszpodsztvo prido KOJ 1845, 140; meszto zdanyesnyi mertükov nôvi vnücanye prido AI 1875, kaz. br. 6; knige ne naides, kotera bi bila na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; Ár ſzo pravili, ka je od pámeti priso KŠ 1771, 110; Ár je nej na dobro priſſao KM 1790, 56
pridajóči -a -e ki pride, nastane: Zemlje-vogelje je pod zemlo pridajoči logov AI 1878, 55
pridóuči tudi pridóči -a -e
1. ko je prišel: I, tá pridoucſi prebivao je vmeſzti KŠ 1771, 9; Ár, csi bi ſto pridoucs drügoga Jezuſa predgao KŠ 1771, 547; Pridoucsi z-lovine E'ſau, zvedo je KM 1796, 20; Ár on tá pridoucs zapré vszo dopridejnye KOJ 1848, 4; pridoucsa ſzpádnola je pred nogé nyegove KŠ 1771, 124; Domô pa pridôcsa z-máterjov, pá je zácsala pleszti KAJ 1870, 143; i ona je domô pridôcsoj materi niti vecs povedati nêmogla KAJ 1870, 43; i grejsniczke pridoucsi, ſzeli ſzo ſzi KŠ 1771, 28; nad pridoucsimi bratmi KŠ 1771, 740
2. prihodnji, sledeči: Nazviſcsáva pridoucsega Antikriſztuſa KŠ 1771, 627; Brátec! pridi knam pridôčo nedelo BJ 1886, 23; králeſztvo Bo'ze pridoucse KŠ 1771, 129; kaj bi vtom za nyim pridoucsem vörvali KŠ 1771, 400; Ka ne bi vzéo i vu pridoucsoj vekivecsnoſzti KŠ 1771, 134; ludjé sze na pridôcse zimszke dni priprávlajo KAJ 1870, 28; znavſi vſza na ſzébe pridoucsa KŠ 1771, 325
pridévši -a -e ko je prišel: Pridevsi caszar szvojimi prednyari AI 1875, br. 1, 7
Prekmurski
privolìti -vòlim dov. privoliti, pristati: Vu grejhi drügomi privoliti KMK 1780, 92; Ali bajcar je nêsto na tô privoliti KAJ 1870, 84; privolim kprávdi, kaj je dobra KŠ 1771, 462; Po steroj pôti me scsés voditi, Ono ſzi privolim BRM 1823, 130; Na vsze privolim, ocsa moj KAJ 1870, 50; szpráviscse dokoncsa jeli minisztera 'zelênye privoli ali ne AI 1875, kaz. br. 2; vari nász, da nigdár grejhi ne privolimo KM 1783, 21; i privolo ſzam kſzmrti nyegovoj KŠ 1771, 412; Saulus je pa privolo knyegovomi vmárjanyi KŠ 1771, 364; tanácsnik, ki je nej privolo Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; Cvet je privolo KAJ 1870, 127; i privolila ſzta obá k-tomi KM 1790, 52; Privolili ſzo pa vſzi Gamálielovomi tanácſi, i csi gli szo Püspeczke nej privolili KOJ 1848, 89
privoléči -a -e privoleč: Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113
privòljeni -a -o dovoljen: Na dvôja lêta na rejenyé etaksi stükov od ti dvôji poszlaniksztv je 17 millionov privoljeno AI 1875, br. 1, 1
Prekmurski
privr̀čti -vr̀žem dov.
1. privreči, dodati: Da tebé naj neodvr'zem, Ino k-szvêti neprivr'zem KAJ 1848, 198; Ár grejha korenyé nyim kaj ſzvoje hüdoube pritekne i privr'ze KŠ 1754, 81; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; Ober toga je escse vecs zemlé k-prvejsoj privrgo KOJ 1848, 24
2. pridružiti se: Na té Gábaonitáncze je vdarilo pét Králov záto, ka ſzo oni k-Izraelitánczom privrgli KM 1796, 43
privr̀čti se -vr̀žem se
1. dodati se: i eta vſza ſze vám privr'zejo KŠ 1754, 151; i eta vſza ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 212; katechiſmus kſteromi ſze je vecs redov priverglo TF 1715, 9
2. pridružiti se: i vſzi, kiſzo ſze knyemi privrgli, ſzo raztepeni KŠ 1771, 356; Gda bi ſze pa knam privrgao vu Atheni KŠ 1771, 405
privr̀ženi -a -o dodan: ka je to hüdo kmeni privr'zeno KŠ 1754, 81
Prekmurski
pròkletni -a -o prid. preklet: znao, ka to prokletno nanizávanye lagvo vövdári AIP 1876, br. 1, 7; csüli ſzmo ga, ka je prokletne ricsí gúcsao KŠ 1771, 358
Število zadetkov: 1307