Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izvor in raba besede »čaga«

Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd. Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?) Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.

Jezikovna
Izvor izraza »prke« – pogovorne oblike predloga »proti«

Pozdravljeni, zanima me etimologija besede prke, s približnim pomenom proti (npr. Ena fajn gostilna je tam nek na severozahodu, prke Šišk).

Jezikovna
Izvor (koroškega) priimka »Wakounig« in povezava z »Bakovnik«

Vljudno Vas prosim, če mi lahko podate etimološko razlago pogostega koroškega priimka Wakounig, katerega nosilci so večinoma Slovenci. Osebno sem skoraj prepričan, da je v zvezi s slovenskim priimkom Bakovnik (37 nosilcev, od tega 22 na Gorenjskem po podatkih statističnega urada (junij, 2021); domnevam tudi, da je priimek v zvezi z istoimenskim krajevnim imenom v neposredni okolici mesta Kamnik, s katerim danes tvori skupni mestni areal. Najlepša hvala za pomoč in želim Vam še naprej uspešno delo, polno izzivov, ki jih gotovo nikoli ne zmanjka.

Jezikovna
Izvor prekmurske besede »posolanka«

Na vas se obračam s prošnjo za pojasnilo etimološkega izvora prekmurske besede posolanka (to je tipična prekmurska sladica s skuto).

Jezikovna
Izvor priimka »Milok«

Ali je priimek Milok povezan s zaselkom Miloki? Je nastal priimek iz naselja ali obratno? Besede v etimoloških slovarjih ni, razen korena MIL, zato me zanima, kakšen je pomen te besede? Je to slovanska ali furlanska beseda?

Jezikovna
Je olje »makadamijevo« ali »makadamijino«?

Zanima me, kako zapisati ime olja, ki se ga pridobiva iz makadamije: makadamijevo ali makadamijino?

Jezikovna
Je sladoled »jagodov« ali »jagodni«?

Prosim tudi za razlago, zakaj je sladoled jagodov in ne jagodni (v delovnem zvezku za slovenščino, 2. razred). Če je sladoled iz sivke, a je potem sivkov? (Podobno: limonov/limonin.) Kje najti merodajno pravilo/razlago?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »delavnik« in »delovnik«

Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?

Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«

Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?

  • Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
  • Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
  • Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
  • Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »vijolična« ali »vijoličasta«

Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »zaščitna« ali »zaščitena« blagovna znamka

Zanima me, katera oblika (»zaščitna« ali »zaščitena« blagovna znamka) je pravilna oziroma ali sta izraza sploh sopomenki ali označujeta dva različna pojma.

Jezikovna
Kaj je bolje: »biti odporen proti« ali »biti odporen na«?

Kaj je prav: odporen na kot npr. v povedi Les je odporen na glive razkrojevalke. ali odporen proti, poved bi se v tem primeru glasila Les je odporen proti glivam razkrojevalkam. Enako velja za zvezi Odpornost na in Odpornost proti. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z lektoriranjem (sicer s strokovnim, vsebinskim, a ob tem skušam skrbeti tudi za čim lepši jezik) diplomskih nalog študentov in zelo vztrajno uporabljajo Odporen na in Odpornost na. Mislim da to ni prav, tudi SSKJ govori le o zvezi s predlogom proti, razen v enem primeru, ko govori o odpornosti na upogib. Sicer pa zvezo odpornost na uporabljajo vsepovsod, še posebej pogosto v oglasih v medijih, npr. Naša streha je zanesljivo odporna na točo.

Jezikovna
Kaj je tu »napačnega« ali »napačno«?

Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?

Jezikovna
Kaj pomeni »mrva« in kaj »seno«?

Zanima me pomenska razlika med mrvo in senom. V SSKJ pri mrvi piše, da je "posušena trava ali seno", na drugem mestu pa "(posušena) trava prve košnje". Seno je pojasnjeno samo kot "(posušena) trava prve košnje". Po tej razlagi bi morala biti mrva nadpomenka, seno pa podpomenka. Ali pa celo sinonima. A ko sem vprašala kolege in kolegice z različnih koncev Slovenije, se je pokazalo, da Gorenjci in Dolenjci uporabljajo mrvo, Štajerci in Korošci pa seno. Drži? Na veterinarski fakulteti pravijo, da je mrva vsaka posušena trava, seno pa le trava prve košnje. Ker lektoriram besedilo kataloga krme za konje, bi rada natančno vedela. Če bi po nasvetu profesorja s fakultete uporabili samo mrvo, tega izraza morda ne bi razumeli na Štajerskem ali Koroškem. Kako naj se odločimo? Izraz mrva poznata tudi črnovrški in bovški narečni slovar.

Jezikovna
Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

  • z videoklicem
  • po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna
Kako je prav: »Kje se kupi vžigalice?« ali »Kje se kupijo vžigalice?«

Razmišljam, iščem po spletu, a odgovora ne najdem. Gre za dilemo, ali sta pravilni obe obliki in zakaj oz. katera je priporočljivejša:

  • Kje se kupi vžigalice?
  • Kje se kupijo vžigalice?

Jezikovna
Kako je prav: »upravljamo tveganja« ali »upravljamo s tveganji«?

V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.

Jezikovna
Kako naglasimo priimek »Kosovel«

Kako naglasimo priimek Kosovel?

Jezikovna
Kako navajati gradivo iz lastne knjižnice?

Zanima me, kako navajati literaturo oz. gradivo, ki je del lastne knjižnice. Gre za tuje strokovne članke, ki se jih najde na različnih spletnih straneh, objavilo jih je kako združenje. Imam pa jih shranjenje v tiskani obliki v registratorju. Ali je dovolj, da med literaturo in viri navedem le naslov članka in združenje, ki je članek napisalo?

Jezikovna
Kako ob predložnem lastnem imenu uporabiti predlog: »Podmežakla«

Del mesta Jesenice je Podmežakla, ki je bila nekdaj samostojno naselje. Zanima me, ali je pravilno, če rečemo, da gremo Podmežaklo, da je del Podmežakle na zemljevidu, gradimo Podmežaklo? Ali gradimo v Podmežakli?

Število zadetkov: 692