Zadetki iskanja
Pleteršnik
nasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln (vom Weber); — n. pesem, ein Lied ersinnen, Npes.-Pjk. (Črt.); to se vam je v pijanosti nasnovalo, dieser Gedanke kam euch im Rausch, LjZv.; — n. dnevnik, ein Tagebuch anlegen, DZ.; nasnovano delo, das inaugurierte Werk, Levst. (Močv.); anstiften, anzetteln: n. zaroto, Cig., Jan.
Pleteršnik
mǫ́titi,* -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., *Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
Pleteršnik
réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
Pleteršnik
bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
Pleteršnik
prevzę́tje, n. 1) die Übernahme; — 2) der Hochmuth, Cig., C., Dalm.; kaj se vam zdi ob takovem prevzetju? Krelj; tudi: prevzetjè: Kupico žvepla 'no smole: Pij, duša, to ti je zdaj prevzetje! Npes.-Vraz.
Pleteršnik
štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.-Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
Pleteršnik
zavẹ̑tje, n. der Schutz gegen den Wind; ein windsicherer Ort; drevo stoji v zavetju; — die vom Wind abgewandte Seite des Schiffes, das Lee, Cig.; — (fig.) die Zuflucht, der Zufluchtsort; z. grešnikov; pravičen človek ima zavetje v smrti, Ravn.-Valj. (Rad); — to je zdaj v zavetju (= na varnem), Svet. (Rok.); — der Schutz; zavetja iskati pri kom; v zavetje ptičem, koristnim zemljedelstvu, imamo zakon, Levst. (Nauk); — zavẹtjè, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
Pleteršnik
prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike (n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene (n. pr. predgovor).
Pleteršnik
našeptáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine Menge zuflüstern: vse to mi je našeptal; — 2) n. se, sich satt flüstern.
Pleteršnik
pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.-Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa (n. pr. pridelka) malo Notr.-Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus (math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).
Pleteršnik
žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.-Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
Pleteršnik
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
Pleteršnik
dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.-C.; (menda nam. za — delj).
Pleteršnik
gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
Pleteršnik
hladílọ, n. das Kühlmittel; — die Kühlung; — pren. die Linderung, Mur., Cig.; to je bilo hladilo ubogemu srcu, das war Balsam für das arme Herz, Cig.; (rana) Ki peče noč in dan me brez hladila, Preš.
Pleteršnik
Pleteršnik
izkȗstvọ, n. die Erfahrung, die Empirie, h. t.-Cig. (T.); to je izkustvu protivno, Žnid.; narodi so bili nevedna deca, brez potrebnega izkustva, Navr. (Let.); — stsl.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 77
Dostopnost