Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
glásiti se -im se izgovarjati se: s sze tak glászi, kak sz AIN 1876, 6
glášeni -a -o razglašen, oznanjan: Jeli bode glasena miloszcsa tvoja TA 1848, 72; tu szo tudi gucsi gláseni AIP 1876, br. 5, 2
1. enako, ravno tako: ali gda glih ſchem opaſzti, Jezus na pomocs pridi mi SM 1747, 68; Nas 'sitek je na toj zemli, Glih kakoti czvejt na pouli SŠ 1796, 16; tak gli preczi vnouge bánte vuſzebi nahájamo TF 1715, 7
2. v zvezi glih ravno prav tako, ravno tako: glih rávno ſzteim tálom ani edne knige ne naides TF 1715, 48; Glih rávno tak i kriſtuſſeva ſzvéta kerv ſze meni deli TF 1715, 40; I ti lidjé natom ſzvejti gli rávno táksi ſzo SŠ 1796, 126; Glih rávno tak i ete nas mladénecz nej je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5
3. v zvezah: ako glih, či glih čeprav: akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli, dönok neboidi náz ſzrám TF 1715, 8; Ako glihje Bosje ſzvéto imé ſzamo poſzebi ſzvéto, dönok proſzimo TF 1715, 26; Ako glih jaſz merjém, ſzmert mi je dobitsek SM 1747, 70; ako na nyé glih ſzmertne opadnejo kastige SM 1747, 87, I; csi gli bomo od vſzej eti ſzküsávani, naj ne KŠ 1754, 172; Tou je iſztina, ka csi je gli nej zdvanájſzet Apoſtolov, dönok je eden KŠ 1771; Záto, csi ſzo glih poznali Bogá, dönok ſzo KŠ 1771, 448; Du'sen je grejsnik, csi gli je Kriſztus zadoſzta vcsino 'se za grejhe KMK 1780, 80; nikaj ne valá, cſi gli zevſzim glázom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; Za toga volo, csi gli do gdetam niki bodikaj csevkácske eto szprávo hüdili KOJ 1833, VI; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; mené poszili scsés csemeriti, csi glih znás ka jasz AI 1875, kaz. br. 7
1. dogajati se: Gda ſze pa zacsnejo eta goditi KŠ 1771, 243; kaj je mokrouſzt moia ſzüha poſztánola, kako ſze vleti godi SM 1747; vidimo, ka ſze i vezdásnyem vrejmeni nám tak godi KŠ 1771, 339; stero sze proti tebi vszkákdén od neszpametni godi TA 1848, 60; ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Vſza vaſa ſze naj vu lübeznoſzti godijo KŠ 1771, 526; znamejnye toga, gda bodo ſze eta godila KŠ 1771, 241
2. biti, živeti v dobrih razmerah: naj ſze ti dobro godi, i zdrav bodes KŠ 1771, 7420
1. goniti, delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: ſzprſztami vreteno goni KŠ 1771, 817
2. naganjati, preganjati: pošlejo pse jazbičare, naj ga [jazbeca] vö gonijo AI 1878, 10; Negonte me vecs na paso KAJ 1870, 23; Mesárski pes, šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
3. razglašati: kako gotovni te Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27
4. gnati, poganjati: Pri cürécsem járki ibojne gonijo KAJ 1870, 98
gonìti se gònim se hitro se premikati: válovji, ſtero ſze od vötra goni KŠ 1771, 745; ládje od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750; Gda bi ſze pa jáko odſzlápa gonili KŠ 1771, 425; pren. ſze ne dájmo od vſzákoga vötra kakſté návuka okouli goniti KŠ 1771, 339
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
1. sklep: naprej zrendelüvani pouleg gori djánya toga KŠ 1771, 574; náſz je zvelicsao nego pouleg gori djánya i miloſcse KŠ 1771, 646; ſtimali ſzo, ka bodo vgori djányi ſzrecsni KŠ 1771, 424; Oh! boj nam nazôcsi Pri nasem goridjányi KAJ 1848, 329
2. namen: Ti ſzi pa zapopadno moje gori djánye KŠ 1771, 650
gòri obléjčti se ~ -čem se tudi ~ -čém se obleči se: Ne bi znao escse sze i gorioblêcsti ne KAJ 1870, 33; Gori szam sze oblêko vu szvétesnyi gvant AI 1875, br. 2, 7; Tejlo zodetelom Gori ſze obleklo KŠ 1754, 247; Potomtoga ſze je vu náj lepſo ſzvojo oupravo gori oblejkla KM 1796, 72; pren. vpravicze ſzüknyo ſze gori oblejczi BKM 1789, 237
gòri oblèčeni ~ -a ~ -o oblečen: z-vnougimi poszvétesnyem gorioblecsenimi prestimanejsimi prebivavci proutipridoucsega KOJ 1848, 4
1. prihajati na površino: Ni ribe neosztánejo vecs na dne potokôv, nego goriprihájajo na lice vôd KAJ 1870, 97
2. vzhajati: Toga ſzvêta ſzuncze V-nyem gori prihája BRM 1823, 6
gòri zapísani ~ -a ~ -o zapisan: nego i gori zapiſzano za toga volo KŠ 1754, 9b; ka ſzo iména vaſa gori zapiſzana vu nebéjſzaj KŠ 1771, 203; prvorodjenih vu nebéſzaj gori zapiſzanih KŠ 1771, 696
govoréči -a -e govoreč: pri Lukácſi govorécſi TF 1715, 25; dáo ga je nyim govorécſi KŠ 1754, 201, Zapovedao je Boug govorécsi KM 1796, 6; I govorecſi: povrnte ſze KŠ 1771, 9; Sztarisinom ſznehé govorécsi SIZ 1807, 3; ſze je Bougi molila govorécsa KM 1790, 40; csüdivalo ſze je lüſztvo govorécse KŠ 1771, 30; veli vszem sze oglásziti govorécsi KOJ 1845, 8; Jožek začne Ferkeca mériti, govoréči BJ 1886, 5; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; Priſzpodobni ſzo kdeczi govorecsoj KŠ 1771, 189; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12; kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 27; Otecz i Mati ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti govorécsi TF 1715, 4; krſztsenikov, ſteri li ſtamo oſtio dávajo govorécſi KŠ 1754, 203; Ne ſzkrbte ſze tak govorécsi: ka bomo jeli KŠ 1771, 20
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 27
- Naslednja »