Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
ukrotíti -ím dov., ukrótil (ī í) 
  1. 1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca
    // nav. ekspr. s svojim ravnanjem doseči, da se zmanjša
    1. a) stopnja, silovitost pojavljanja: ukrotiti divjanje vode; ogenj, požar se jim je posrečilo ukrotiti šele proti jutru / reko, ki je večkrat poplavljala, so ukrotili z nasipi / ukrotiti inflacijo zaustaviti
    2. b) nasprotovanje koga: ukrotiti nasprotnika; z grožnjami, s tepežem, z zaporom ukrotiti / ukrotiti industrijske mogotce
  2. 2. nav. ekspr. obvladati, zadržati: ukrotiti jezo, nemir, strast; ukrotiti svoje želje / ukrotiti srce; tokrat se ni mogel ukrotiti / komaj je ukrotila smeh / ukrotiti položaj
    ●     žarg. plezalec je ukrotil nevarno steno v nekaj urah preplezal; ekspr. ta učenec bo enačbo hitro ukrotil rešil
    ukrotívši star.: ukrotivši razburjenost, je nadaljeval svoj govor
    ukročèn -êna -o: ukročen lev, žrebec; ukročena strast; z nasipi ukročena reka
SSKJ
urájmati -am dov. (ȃ) nižje pog. slučajno kje dobiti, najti: urajmati kaj zelo poceni / urajmati koga doma
    urájmati se 
    1. 1. nav. 3. os. slučajno se zgoditi, se pripetiti: pogosto se urajma, da iskanega človeka ni doma / taka priložnost se redko urajma je redka
    2. 2. s smiselnim osebkom v dajalniku slučajno se posrečiti: če se mu urajma, da jih ujame, bom vesel; tokrat se ti je urajmalo
SSKJ
začúdenje -a s (ȗ) duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka: na obrazu se mu kaže začudenje; začudenje ga obide, prevzame; hliniti, izražati začudenje; vzbujati začudenje; ekspr. okamneti, onemeti od začudenja; spravljati koga v začudenje; to ga navdaja z začudenjem; veliko začudenje / sprejeti kaj brez začudenja; na splošno začudenje tokrat ni zamudil; z začudenjem se sprašujemo, zakaj je vse to potrebno
SSKJ
zaméra -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. (trajnejši) negativen, odklonilen odnos do koga zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: povzročiti zamero pri kom; pozabiti zamero; drobne, osebne zamere; stara, velika zamera / med njima ni bilo hujše zamere; z vsemi je v zameri; priti v zamero pri kom / kot vljudnostna fraza nasvidenje, pa brez zamere
  2. 2. v prislovni rabi, v zvezi brez zamere izraža vljudnost pri ugovarjanju, zavrnitvi: brez zamere, ampak tokrat nimate prav
    // izraža opravičilo: vsega je, brez zamere, kriva vaša trma
    // izraža začudenje, nejevoljo: brez zamere, ampak tega res ne razumem
    ●     star. prositi zamere, za zamero opravičevati se za kaj; prositi odpuščanja za kaj; star. prosim za zamero, ampak kar je preveč, je preveč oprostite, ne zamerite; pog., ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej
SSKJ
zdàj prisl. (ȁ) 
  1. 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do zdaj ni imel težav z zdravjem dozdaj; od zdaj bo ona skrbela za to odzdaj
    // ne obotavljaj se zdaj, ko imaš tako priložnost; za zdaj bi bilo to dovolj zazdaj
    // izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji, neposredni prihodnosti: zdaj, na večer se bodo pripeljali; zdaj, ta hip pride oče domov; takoj zdaj pojdi k zdravniku / elipt.: zdaj pa na delo; zdaj, otroci, pa vsi spat
    // izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: zdaj je bil tu; zdaj, ta trenutek mi je sporočil; prav zdaj sem se spomnil
  2. 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: zdaj sem tu že popolnoma domač; ta ulica se zdaj imenuje drugače; za to bolezen imamo zdaj učinkovita zdravila; še zdaj mi je žal, da ni vztrajal; že zdaj je jasno, da tako ne bo šlo; zdaj šele vem, kaj sem izgubil / vrnil se je z daljšega potovanja, zdaj je spet doma / prej so pomagali nam, zdaj pa drugim
  3. 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: zdaj nanj ne bo treba več čakati; zdaj boste videli, kaj bo / prvenstvo bo zdaj že drugič v naši državi tokrat
  4. 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo več časa za umik / zdaj so ga že poznali
  5. 5. izraža istočasnost dejanja: povedala sta drug drugemu, kje delata zdaj / zdaj, ko nista bila več toliko časa skupaj, sta se nekoliko odtujila
  6. 6. z oslabljenim pomenom poudarja zahtevo: zdaj boš delal tako, kot ti bom pokazal; vstani, zdaj že ne boš spal / zdaj dobro poslušaj; zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo / elipt. pridni ste bili, zdaj pa hitro domov
    // v vprašalnih stavkih izraža negotovost, nejevoljo: naš načrt se ni posrečil. Kaj bomo napravili zdaj; avtobus mi je ušel. Kako bom pa zdaj prišel domov; kdo naj zdaj še komu verjame / elipt. ostala je brez vsega. Kaj pa zdaj
  7. 7. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor hočete / si zdaj pomirjen; še zdaj ne verjameš / zdaj je pa že čas, da začnete
    // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje
    1. a) opozoritve na prehod k drugi misli: in zdaj dovolite, da vam predstavim gosta / zdaj pa še vprašanje. Ali znate vsi plavati
    2. b) nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, zdaj pa ne vem, če bodo res prišli / in zdaj se še najdejo ljudje, ki to zagovarjajo
  8. 8. navadno v zvezi zdaj — zdaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: zdaj se smeje, zdaj vzdihuje; pesem je bila zdaj žalostna, zdaj vesela; pogledovala je zdaj enega, zdaj drugega; ogledoval si je stavbo zdaj s te, zdaj z druge strani; hodil je zdaj sem, zdaj tja / zdaj gre pot dol, zdaj gor, zdaj se izgubi v goščavi; ekspr. srce ti bosta navdajala zdaj up, zdaj obup
  9. 9. ekspr., v zvezi zdaj zdaj izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji prihodnosti: pridna bodita, zdaj zdaj bomo doma; videti je bilo, da se ji bodo zdaj zdaj ulile solze; zdelo se ji je, da se bo zdaj zdaj zgrudila
  10. 10. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zdaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: zdaj ko je lepo vreme, lahko gremo na izlet; zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove; zdaj ko vemo, kje stanuje, ga bomo obiskali
  11. 11. v medmetni rabi izraža hip, trenutek, v katerem naj se kako dejanje začne, zgodi: dvignite, zdaj / pozor, pripravljeni, zdaj
    ●     ekspr. zdaj te imam pa čez in čez dovolj naveličan sem te, odveč si mi; pog. zdaj pa imaš, ko si tako nestrpen izraža nezadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. zdaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; ekspr. mislil je že, da bo postal vodja, zdaj pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; star. popotnik se ozre zdaj (in) zdaj okrog sebe kdaj pa kdaj, včasih; sam.: nenehno trajajoči zdaj; čas je sestavljen iz samih zdajev; prim. zazdaj

Slovar novejšega besedja

SNB
désnosredínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ)
ki se nanaša na politično usmeritev med desnico in sredino: desnosredinska stranka; desnosredinska vlada; Največ pohval na slovenski račun je tokrat zapisal desnosredinski politični tednik Focus E iz désna sredína
SNB
dnévnikovec -vca m, člov. (ẹ̑)
1. sodelavec časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: dnevnikovci in večerovci; Bil je stari in prekaljeni dnevnikovec, ki je soustvarjal oba naša časnika
2. bralec, zlasti zvesti, časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: Že tretjo jesen zapored organizira časopisna hiša Dnevnik tradicionalno slovo od poletja za bralce Dnevnikovih edicij; tokrat je prijavljenih kar 830 najzvestejših dnevnikovcev E po časopisni hiši Dnevnik
SNB
dopingíran -a -o prid. (ȋ)
ki je pod vplivom dopinga: Letošnja zmaga je bila za znanega kolesarja psihično lažja kot lanska, saj tokrat ni kolesaril pod nenehnim pritiskom, da je dopingiran E ↑dopingírati
SNB
flánca -e ž (ȃ) pog.
1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadikaSSKJ: Na vrtnarski prireditvi si bodo vrtičkarji med sabo lahko izmenjali tudi flance
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: Država ne bo več izbirala sredstev, kako obračunati s korupcijo – in tokrat ne gre samo za flance E (↑)flancáti
SNB
jokerSSKJ -ja cit. [džóker] in džóker -ja m, člov. (ọ̄)
ekipni igralec, ki lahko zamenja katerega koli drugega igralca: Igralec bi bil kar priročen za razdiranje začetkov nasprotnikovih akcij, hkrati pa tudi nevaren joker za protiudare proti nekaterim počasnejšim členom v njegovi obrambi | Tokrat bo džoker na klopi in ga bo trener aktiviral le, če bo ekipa dobila gol E ← agl. joker, prvotno 'šaljivec', iz joke 'šaliti se, zbadati'
SNB
ožíljenost -i ž (ȋ)
razporeditev žil na tkivu: ožiljenost listov; ožiljenost tumorja; ožiljenost mišic; Populacijo kranjske čebele v Sloveniji smo še enkrat preučili, tokrat na podlagi ožiljenosti kril E ↑ožíliti
SNB
tísočodstótni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ekspr.
ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: tisočodstotni uspeh; tisočodstotna varnost; Obnašajo se, kot bi bili še vedno v obdobju tisočodstotne inflacije E k tísoč odstótkov
    tísočodstótno prisl. (ȋ-ọ̑)
    Njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno
SNB
zmíksatiSSKJ -am dov. (ī) pog.
združiti, sestaviti posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto; zmešati: zmiksati pesem na novo; zmiksati ploščo v studiu; Producenti so tokrat posnetke zmiksali povsem drugače, opustili so orkestralne dele in dobili smo novo, precej bolj surovo različico E ↑míksati
Število zadetkov: 33