lón Frazemi s sestavino lón:
délati za bôžji lón, za bôžji lón
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
ménjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal / ali mi lahko menjate evro, sto evrov ali mi lahko za evro, sto evrov daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati dolarje, funte za evre, tolarje dati ali dobiti dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov, tolarjev
2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri
3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku
4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja
● ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; jezikosl. menjati končnice pri glagolu; med. menjati glas mutirati; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal / ali mi lahko menjate evro, sto evrov ali mi lahko za evro, sto evrov daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati dolarje, funte za evre, tolarje dati ali dobiti dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov, tolarjev
2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri
3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku
4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja
● ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; jezikosl. menjati končnice pri glagolu; med. menjati glas mutirati; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi
- ménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., s prislovnim določilom
izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem območju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup
- menjáje :
dajal je denar menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti
- menjajóč -a -e:
pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča
Celotno geslo
Vezljivostni G
ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.
Vojaki so menjali korak.
Pravopis
menjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; menjávanje (ȃ) koga/kaj ~ denar; ~ glas; ~ igralce; menjavati kaj za kaj ~ lire za tolarje
menjávati se -am se (ȃ) Straža se je menjavala na vsaki dve uri; Dež se ~a s soncem
menjávati se -am se (ȃ) Straža se je menjavala na vsaki dve uri; Dež se ~a s soncem
Pravopis
Pravopis
preračúnati -am dov. -an -ana; preračúnanje (ȗ) kaj z očmi ~ razdaljo; dobro ~ svoj zagovor; teh. ~ stroj |ugotoviti mere, lastnosti stroja|; preračunati kaj na koga/kaj ~ porabo vode na vse stanovalce; preračunati kaj v kaj ~ tolarje v marke
Pravopis
pretápljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pretápljanje (á; ȃ) kaj ~ kovine; knj. pog. pretapljati kaj v kaj ~ denar v zlato spreminjati; ~ tolarje v devize zamenjavati
pretápljati se -am se (á; ȃ) v kaj poud. Dan se ~a v večer |prehaja|
pretápljati se -am se (á; ȃ) v kaj poud. Dan se ~a v večer |prehaja|
Pravopis
pretopíti -ím dov. pretópil -íla, nam. pretopít/pretopìt; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj nestrok. ~ kovino |strok. pretaliti|; knj. pog. pretopiti kaj v kaj ~ tolarje v devize zamenjati
pretopíti se -ím se (í/ȋ í) poud. v kaj Sovražnost se je pretopila v naklonjenost |je prešla|
pretopíti se -ím se (í/ȋ í) poud. v kaj Sovražnost se je pretopila v naklonjenost |je prešla|
Celotno geslo
Frazemi
sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči
Pravopis
zaménjati tudi zamenjáti -am in zaménjati -am dov. zaménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar v banki; ~ igralca med tekmo; ~ poklic; poud. Tišino je zamenjal hrup |tišini je sledil|; zamenjati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; knj. pog. ~ dan za noč |spati podnevi in biti buden ponoči|; ~ soseda za vlomilca zamenjati koga/kaj z/s kom/čim ~ tujca z nekom drugim
Celotno geslo
Vezljivostni G
zaménjati tudi zamenjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Zamenjali so (jim) kruh za cigarete.
Zamenjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ zamenjal (za marke).
Tolarje je /slabo/ zamenjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je zamenjal prebito izpušno cev.
(Pri avtu) je zamenjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) zamenjal oba slabša igralca.
Trener je (v ekipi) zamenjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ zamenjajo dlako.
Živali /večkrat/ zamenjajo dlako.
6.
kdo/kaj napraviti, da preide kaj
Zamenjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
Zamenjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
čustvenostno kdo/kaj nadomestiti koga/kaj
Zamenjal je delavca pri stroju.
Zamenjal je delavca pri stroju.
8.
kdo/kaj imeti koga/kaj za koga
Zamenjal ga je za soseda.
Zamenjal ga je za soseda.
Pravopis
zamenjávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamenjávanje (ȃ) koga/kaj ~ igralce med tekmo; ~ razglednice; ~ varovalke; zamenjavati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjavati koga/kaj za koga/kaj ~ pridelke za blago; zamenjavati koga/kaj z/s kom/čim ~ prevzete besede z domačimi; ~ sopotnika z nekim znancem; ~ strupene in užitne gobe
Pravopis
zménjati tudi zmenjáti -am in zménjati -am dov.; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) komu kaj ~ potniku tisoč tolarjev; redk. zmenjati kaj za kaj ~ lire za tolarje menjati, zamenjati
zménjati se tudi zmenjáti se -am se in zménjati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) redk. Gostje v hotelu se vsak teden ~ajo menjajo
zménjati se tudi zmenjáti se -am se in zménjati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) redk. Gostje v hotelu se vsak teden ~ajo menjajo
Pravopis
zmenjávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zmenjávanje (ȃ) kaj ~ bankovce po tisoč tolarjev; redk. zmenjavati kaj za kaj ~ tolarje za marke menjavati, zamenjavati
zmenjávati se -am se (ȃ) redk. Pri valitvi se samec in samica ~ata menjavata
zmenjávati se -am se (ȃ) redk. Pri valitvi se samec in samica ~ata menjavata
Število zadetkov: 14
Dostopnost