tóliko3 -- tudi tóliko -ih kaz. količ. štev. zaim. °tolíko (ọ́; ọ̑) V vaši nalogi je ~ napak, da jih skoraj ni mogoče prešteti; ~ ljudem je pomagal, sam je na starost od vseh pozabljen; Ob ~ skrbeh bi se tudi tebi rado zmešalo; ~ih gostov nismo pričakovali toliko
tóliko -ih m, ž, s mn. (ọ́; ọ̑) ~im je stregla v bolezni, pa se ji je slabo vračalo; ~im je pomagal, da je obubožal
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
tóliko1 -- s °tolíko (ọ̑/ọ̑) ~ kruha imajo, da jim ostaja; Dela se je lotil s ~ veselja in znanja, da mora uspeti; Napreduje s ~ truda, da se človeku kar smili; prakt.sp. Vsake ~ časa nas obišče tudi mlajši sin; S ~ jabolki bi dosti zaslužili
Pravopis
tóliko2 kaz. mer. prisl. zaim. °tolíko (ọ́/ọ̑)
1. ~ ti povem, več pa ne morem in ne smem; Zadeva je ~ zanimiva, kolikor vse nas prizadeva; Počakaj ~, da končam ta stavek; Ti problemi so ~ resnejši, ker je v državi tolikšna brezposelnost; Danes ljudje ne berejo več ~ kot/kakor prej; Jaz bom prispeval ~, kolikor boš dal ti
2. poud. |zelo veliko|: Revica je ~ pretrpela; ~ je še ljudi, ki stradajo
1. ~ ti povem, več pa ne morem in ne smem; Zadeva je ~ zanimiva, kolikor vse nas prizadeva; Počakaj ~, da končam ta stavek; Ti problemi so ~ resnejši, ker je v državi tolikšna brezposelnost; Danes ljudje ne berejo več ~ kot/kakor prej; Jaz bom prispeval ~, kolikor boš dal ti
2. poud. |zelo veliko|: Revica je ~ pretrpela; ~ je še ljudi, ki stradajo
Pravopis
tóliko da mer. čas. vez. zv. °tolíko (ọ́/ọ̑) ~ ~ so pospravili koruzo, že je padel prvi sneg takoj ko, kakor hitro
Pravopis
tóliko da ne presoj. člen. zv. °tolíko (ọ́/ọ̑) Komaj še živi, ~ ~ ~ umre od lakote |skoraj bi umrl|; Drvel je po vasi in ~ ~ ni povozil otroka |skoraj bi bil|
Pravopis
kólikor tóliko mer. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ọ́) Zdaj je voda že ~ ~ topla nekoliko ; ~ ~ te ima vendarle rad
Pravopis
Pravopis
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Pravopis
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Pravopis
mànj4 sorazmer. prisl. (ȁ) Kolikor ~ boš mislil na to, toliko mirnejši boš; Čim več vzameš ti, toliko ~ ostane drugim; ~ ko jih je, enotnejši so
Pravopis
nikár člen. (ȃ)
1. nik. ne: ~ ga ne motimo; ~ obupati; izpust. ~, bodi pameten
2. poudar., star. toliko bolj, kaj šele: Še za žival je treba poskrbeti, ~ za človeka; Še za vsakdanje življenje nimajo, ~ za draga potovanja
1. nik. ne: ~ ga ne motimo; ~ obupati; izpust. ~, bodi pameten
2. poudar., star. toliko bolj, kaj šele: Še za žival je treba poskrbeti, ~ za človeka; Še za vsakdanje življenje nimajo, ~ za draga potovanja
Pravopis
popustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) kaj ~ vrv, vajeti; popustiti komu/čemu ~ otroku; poud. ~ pri delu, v stroki |ne več toliko, tako dobro delati|
Pravopis
popúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; popúščanje (ú) kaj ~ vrv; popuščati komu/čemu ~ otrokom; poud. ~ pri delu |ne več toliko, tako dobro delati|
Pravopis
tém2 in tèm in tem mer. prisl. (ẹ̑; ȅ) s primernikom |toliko|: Najprej je prestrašeno obnemela, potem pa je začela ~ glasneje kričati; Nikogar ni doma. -Tem bolje, bova imela vsaj mir
Pravopis
Pravopis
tólik -a -o kaz. mer. zaim. (ọ̑) pešaj. tolikšen: trikrat ~ obseg dela; Izguba je ~a kot lani; ●S ~imi pričami ni težko obsoditi koga s toliko
Pravopis
tólikanj kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) star.
1. toliko: Drugi niso naredili ~ kot mi; Žal ji je bilo, da mu je ~ zaupala
2. To ni bilo ~ zanimivo za vse tako
1. toliko: Drugi niso naredili ~ kot mi; Žal ji je bilo, da mu je ~ zaupala
2. To ni bilo ~ zanimivo za vse tako
Pravopis
bòlj prisl. (ȍ)
1. primer. ~ zelen; ~ goreč; ~ razvit; ~ brez skrbi; ~ delati kot kdo drug; ~ prav; čedalje, še, tem, veliko, vse, zmerom ~; ~ in ~; ~ ali manj |v precejšnji meri|
2. sorazmer. Kolikor ~ so jih tlačili, toliko ~ so se upirali
1. primer. ~ zelen; ~ goreč; ~ razvit; ~ brez skrbi; ~ delati kot kdo drug; ~ prav; čedalje, še, tem, veliko, vse, zmerom ~; ~ in ~; ~ ali manj |v precejšnji meri|
2. sorazmer. Kolikor ~ so jih tlačili, toliko ~ so se upirali
Pravopis
bràt bráta m, člov., im. mn. brátje tudi bráti (ȁ á) mlajši ~; ~ njegove žene; Podobna sta si kakor ~ ~u; samostanski ~; manjši ~je frančiškani; izobr. solunska ~a Ciril in Metod; poud. To je med ~i vredno toliko |ima zmerno, primerno ceno|; vznes.: ~je Čehi; biti komu ~ po duhu; ~a v nesreči
Pravopis
čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost