- 1. vulgarno razjeziti se, razburiti se; SINONIMI: vulgarno razpizditi se
- 1.1. vulgarno ponoreti
ETIMOLOGIJA: ↑pizditi
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
popízditi popízdim dovršni glagol [popízditi]
ETIMOLOGIJA: ↑pizditi
ETIMOLOGIJA: ↑pizditi
Celotno geslo
eSSKJ
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
bàt in bát báta m (ȁ á; ȃ)
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom
♦ šport. palica za igranje biljarda
2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom
♦ šport. palica za igranje biljarda
2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata
SSKJ²
SSKJ²
glávica2 tudi glavíca -e ž (á; í)
rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa: tolkel je po glavici žeblja; bucikina glavica; glavica pletilke; glavice vžigalic
● pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
// del rastline, ki vsebuje seme ali plodove: čebula dela glavice; lanene glavice; makova glavica
// manjši okroglasti in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: glavica česna
♦ anat. sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; bot. cvetna glavica okroglasto socvetje, na katerem je mnogo popolnih, nepecljatih cvetov; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; glasb. glavica polni ali prazni krožec kot del note
rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa: tolkel je po glavici žeblja; bucikina glavica; glavica pletilke; glavice vžigalic
● pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
// del rastline, ki vsebuje seme ali plodove: čebula dela glavice; lanene glavice; makova glavica
// manjši okroglasti in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: glavica česna
♦ anat. sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; bot. cvetna glavica okroglasto socvetje, na katerem je mnogo popolnih, nepecljatih cvetov; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; glasb. glavica polni ali prazni krožec kot del note
SSKJ²
íhta -e ž (ī)
1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede
2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči
3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo
4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava
1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede
2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči
3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo
4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava
SSKJ²
junáčiti -im nedov. (á ȃ) knjiž.
1. delati junaška dejanja: mladi vitez je začel junačiti; šel je junačit po širnem svetu / ekspr. fantje radi junačijo z jezikom
2. spodbujati, hrabriti: junačil jo je, naj dokonča študije / s klici so junačili utrujeno živino
3. ekspr. veseljačiti, popivati: dobil je sina, zdaj pa junači okoli
1. delati junaška dejanja: mladi vitez je začel junačiti; šel je junačit po širnem svetu / ekspr. fantje radi junačijo z jezikom
2. spodbujati, hrabriti: junačil jo je, naj dokonča študije / s klici so junačili utrujeno živino
3. ekspr. veseljačiti, popivati: dobil je sina, zdaj pa junači okoli
- junáčiti se
bahati se z junaštvom, pogumom: kaj se junačiš, prvi boš bežal / naj le pridejo, se je junačil in se tolkel po prsih
SSKJ²
koléno -a s (ẹ́)
1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu / ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja
// nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih
// pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane
● ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja
2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu
4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora
♦ adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček
1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu / ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja
// nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih
// pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane
● ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja
2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu
4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora
♦ adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček
SSKJ²
SSKJ²
mêdved -éda m (é ẹ́)
1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu
2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda
3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved
● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno
♦ astron. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film berlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli
1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu
2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda
3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved
● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno
♦ astron. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film berlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli
SSKJ²
mekína -e ž (í)
agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine
// mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin
● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine
// mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin
● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
SSKJ²
mikástiti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves
2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil
3. mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo
1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves
2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil
3. mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo
SSKJ²
nôrec -rca m (ó)
1. ekspr. nespameten, neumen človek: saj nisem norec, da bi šel / takega norca ne bo več dobila, da bi ji vse naredil / kot psovka zakaj se pa smeješ, norec
2. ekspr. kdor v svojih zahtevah, ravnanju zelo pretirava: ta norec dela ves dan; kateri norec bi se pa upal spustiti po taki strmini; če to zahteva, je pravi norec; si videl tega norca, kako je prehiteval
3. zastar. duševno bolan človek, duševni bolnik: zdraviti norca; gleda kot norec / bolnišnica za norce
4. metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine: norec je tolkel po železu
// grad. batu podobno leseno ali kovinsko orodje za zabijanje pilotov: z norcem udarjati po kolu
5. nar. zatič, zatikalo (pri verigi): zapeti verigo z norcem
● norce brije iz nas, z nami norčuje se, šali se; pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; star. uganjati norce norčevati se, šaliti se; ekspr. imeti koga za norca norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga; dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo; drvi kot norec zelo; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar
1. ekspr. nespameten, neumen človek: saj nisem norec, da bi šel / takega norca ne bo več dobila, da bi ji vse naredil / kot psovka zakaj se pa smeješ, norec
2. ekspr. kdor v svojih zahtevah, ravnanju zelo pretirava: ta norec dela ves dan; kateri norec bi se pa upal spustiti po taki strmini; če to zahteva, je pravi norec; si videl tega norca, kako je prehiteval
3. zastar. duševno bolan človek, duševni bolnik: zdraviti norca; gleda kot norec / bolnišnica za norce
4. metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine: norec je tolkel po železu
// grad. batu podobno leseno ali kovinsko orodje za zabijanje pilotov: z norcem udarjati po kolu
5. nar. zatič, zatikalo (pri verigi): zapeti verigo z norcem
● norce brije iz nas, z nami norčuje se, šali se; pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; star. uganjati norce norčevati se, šaliti se; ekspr. imeti koga za norca norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga; dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo; drvi kot norec zelo; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar
SSKJ²
oštaríjski -a -o prid. (ȋ)
pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori
pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori
SSKJ²
otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
// nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila
1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
// nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila
- otépati se ekspr.
1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo
// braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal
2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami
● ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral
- otepáje :
pes se mu je približal, otepaje z repom
- otepajóč -a -e:
gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča
SSKJ²
ožígati -am nedov. (ī ȋ)
1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: ogorki pred kuriščem ožigajo tla / ožigali so ga po podplatih žgali
2. večkrat poškodovati, uničevati občutljivejše dele rastlin: slana ožiga liste
● ekspr. ožigal ga je z jeznim pogledom ošinjal; ekspr. večkrat ga je ožigal z besedami ostro grajal; ekspr. ožigal ga je po glavi tolkel, tepel
♦ agr. ožigati prašiča smoditi; zool. ožigati z ožigalkami se dotikati
1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: ogorki pred kuriščem ožigajo tla / ožigali so ga po podplatih žgali
2. večkrat poškodovati, uničevati občutljivejše dele rastlin: slana ožiga liste
● ekspr. ožigal ga je z jeznim pogledom ošinjal; ekspr. večkrat ga je ožigal z besedami ostro grajal; ekspr. ožigal ga je po glavi tolkel, tepel
♦ agr. ožigati prašiča smoditi; zool. ožigati z ožigalkami se dotikati
SSKJ²
po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
SSKJ²
ropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. dajati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale
● ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi
// povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu
♦ etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom
2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada
3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se
// veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati
1. dajati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale
● ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi
// povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu
♦ etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom
2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada
3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se
// veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati
- ropotáje :
vlak se je ropotaje oddaljil; ropotaje oditi; kolesa so se ropotaje premaknila
- ropotajóč -a -e:
ropotajoč stroj, voz; ropotajoča igrača
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost