Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
príjati -am nedov.
1.
s smiselnim osebkom v dajalniku povzročati duševno ali telesno ugodje
SINONIMI:
dobro deti, ugajati, star. dobreti, star. dobriti, knj.izroč. dobro dejati, knj.izroč. goditi1, knj.izroč. laskati, neknj. pog. pasati1, knj.izroč. prilegati se, star. tekniti
2.
s smiselnim osebkom v dajalniku ugodno vplivati na rast, razvijanje, na kaj sploh
SINONIMI:
dobro deti, ekspr. biti pogodu, ekspr. biti všeč, knj.izroč. goditi1, neknj. pog. pasati1, knj.izroč. prilegati se, ekspr. ugajati
GLEJ ŠE SINONIM: ugajati
Geografija
puščáva -e ž
Geologija
ríško-würmska tôpla dôba -e -e -e ž
Geologija
ríško-würmski ínterglaciál -ega -a m
SSKJ²
sápica -e ž (á)
manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice
 
ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva
Pravopis
sápica -e ž, pojm. (á) manjš.; poud.: topla ~ |dih|; pomladne ~e |vetrovi|
SSKJ²
selítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od seliti: selitev iz enega stanovanja v drugo / prisilna selitev / selitev tiskarne / proučevati selitve Slovanov / selitev delovne sile iz vasi v mesta / selitev ptic; selitev rib iz hladnih rek v topla morja
● 
publ. poleti se začne prava selitev narodov se začnejo množična turistična potovanja
SSKJ²
sléd3 ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑)
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi; iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara, sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled; zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi
// nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi
// kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi
3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše sledi zelenja
● 
ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapci
♦ 
elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj
SSKJ²
stálen -lna -o prid., stálnejši (ȃ)
1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno
// sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje
2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti
// ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa
// ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / stalne barve obstojne
3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom
// ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev
4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi
// ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam
♦ 
anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; jezikosl. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem času
    stálno prisl.:
    ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati
     
    zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno
Prekmurski
sǘrotka tudi sǘrutka -e ž sirotka: Topla szürotka pita szlab 'zalôdec poprávi KAJ 1870, 77; Dobi od njega [goveda] meso, sir, sürutko AI 1878, 15
Celotno geslo Etimološki
šodọ̑ -ja m
Geologija
tegelénska tôpla dôba -e -e -e ž
Geologija
tegelénski ínterglaciál -ega -a m
termofór termofórja tudi termofóra samostalnik moškega spola [termofór]
    gumijast grelni pripomoček, ki se napolni z vročo vodo, navadno obdan s prevleko iz tkanine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Thermophor, iz gr. thermo.. ‛topel, toploten’ iz thermós + gr. phorós ‛nesoč’ - več ...
SSKJ²
têrmovelúr -ja m (ȇ-ū)
topla tkanina, narejena iz kemično obdelanih sintetičnih vlaken: jakna je podložena s termovelurjem; jopič, pulover iz termovelurja
// jopa, pulover iz take tkanine: oblekla je topel termovelur; v prid. rabi: termovelur jakna, jopa; termovelur podloga; termovelur perilo
Planinstvo
têrmovelúr -ja m
SSKJ²
tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯prid., toplêjši (ó; ọ́ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● 
pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ 
agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice
    topló in tôplo prisl.:
    toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih
     
    ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim
    tôpli -a -o sam.:
    popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem
Pravopis
tôpel -pla -o tudi tópel tôpla -o tudi tópel tôpla -ó [-u̯]; -êjši -a -e (ó; ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑; ȇ) ~ dan; ~ človek; poud. ~ glas |ugoden, prijeten|; Čaj je še ~
tôpli -a -o (ó) ~ vrelec; šalj. ~ bratec |homoseksualec|; ~a greda
tôplo -ega s, pojm. (ó) popiti kaj ~ega; umakniti se na ~o; biti na ~em
tôplost -i ž, pojm. (ó)
Celotno geslo Sinonimni
tôpel -pla -o prid.
1.
ki ima zmerno visoko temperaturo
2.
ki vzbuja, povzroča občutek toplote; ki varuje, ščiti pred mrazom
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: prijazen, prijeten
GLEJ ŠE: hladen, mrzel, mrzel
Celotno geslo Etimološki
tọ́pel tópla prid.
Število zadetkov: 123