Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Auersperg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Auersperga samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik kranjske plemiške rodbine
v množini Auerspergi kranjska plemiška rodbina
IZGOVOR: [áversperk], rodilnik [áversperga] in [áu̯ersperk], rodilnik [áu̯ersperga]
BESEDOTVORJE: Auersperg, Auersperginja, Auerspergov, Auersperginjin, auersperški
PRIMERJAJ: Turjačan
Pravopis
Čáteške toplíce -ih -íc ž mn., zem. i. (ȃ í  ȃ ȋ) v ~ih ~ah
Celotno geslo ePravopis
Dol.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
Dolenji
Dolenjski
Dolnji
Celotno geslo ePravopis
Dolenje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [dolénje gradíšče], rodilnik [dolénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Dolenjegradiščan in Gradiščan, Dolenjegradiščanka in Gradiščanka, Dolenjegradiščanov in Gradiščanov, Dolenjegradiščankin in Gradiščankin, dolenjegradiški in gradiški
Celotno geslo ePravopis
Dolenjske Toplice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjskih Toplic množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [dolén’ske toplíce], rodilnik [dolén’skih toplíc]
BESEDOTVORJE: Topličan tudi Dolenjskotopličan, Topličanka tudi Dolenjskotopličanka, Topličanov tudi Dolenjskotopličanov, Topličankin tudi Dolenjskotopličankin, topliški tudi dolenjskotopliški
PRIMERJAJ: dolenjski
Pravopis
Dolénjske Toplíce -ih -íc ž mn., zem. i. (ẹ́ í  ẹ́ ȋ) v ~ih ~ah
dolenjskotoplíški -a -o, neurad. toplíški -a -o (ȋ; ȋ)
Dolenjskotoplíčan -a neurad., Toplíčan m, preb. i. -a (ȋ; ȋ)
Dolenjskotoplíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Celotno geslo ePravopis
dolenjski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dolenjska dolenjsko pridevnik
IZGOVOR: [dolén’ski]
Pleteršnik
godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.-Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.
Pleteršnik
górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.-C., Mik.
Celotno geslo ePravopis
Gorenje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [gorénje gradíšče], rodilnik [gorénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Gorenjegradiščan in Gradiščan, Gorenjegradiščanka in Gradiščanka, Gorenjegradiščanov in Gradiščanov, Gorenjegradiščankin in Gradiščankin, gorenjegradiški in gradiški
Jezikovna
Izvor priimka »Fifolt«

Zanima me, od kod izvira priimek Fifolt.
Prekmurski
jèzera -e ž
1. jezero: tak ſze je zburkala jezera po iméni Genezaret KM 1796, 98; on je ſztáo pouleg jezere Genezáret KŠ 1771, 179; je pokopán vu Tihanyi kre Balaton jezere KOJ 1848, 18
2. kopališče, toplice: Je pa vu Jeru'zálemi pri svéti vrátaj jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278
Celotno geslo ePravopis
Klunove toplice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Klunovih toplic množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kopališče v Sloveniji
IZGOVOR: [klúnove toplíce], rodilnik [klúnovih toplíc]
Celotno geslo ePravopis
Kočevske Poljane
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kočevskih Poljan množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [kočéu̯ske poljáne], rodilnik [kočéu̯skih polján]
BESEDOTVORJE: Kočevskopoljančan in Poljančan, Kočevskopoljančanka in Poljančanka, Kočevskopoljančanov in Poljančanov, Kočevskopoljančankin in Poljančankin, kočevskopoljanski in poljanski
SSKJ²
kopél tudi kópel -éli [druga oblika kopeu̯] ž (ẹ̑; ọ́ ẹ̑)
1. dajanje (dela) telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: po kopeli se dobro počuti; ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; kopeli v morju / zdravnik mu je predpisal kopeli / mrzla, topla kopel; sedeča kopel v sedežni kopalni kadi; zdravljenje z morskimi, peščenimi kopelmi
// s prilastkom izpostavljanje (dela) telesa delovanju zraka, sonca, pare zaradi zdravljenja, krepitve: pripraviti parno kopel; sončna, zračna kopel
● vznes. prišel je iz krvave kopeli hudega, težkega boja
2. zastar. toplice, zdravilišče: ženo in otroka je poslal v kopel; zelo obiskana kopel / palače s kopelmi kopališči
♦ agr. peščena, prašna kopel v pesku, prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; fot. kopel kemična raztopina za razvijanje filma; fiksirna kopel v kateri se kemično odstrani za svetlobo občutljiva snov z neosvetljenih delov filma; razvijalna kopel v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma; kem. kopel navadno tekočina, v kateri se s potapljanjem kemično in fizikalno obdelujejo trdne snovi, ali tak postopek; med. blatna kopel; teh. elektrolitna kopel ki vsebuje elektrolit
Celotno geslo Frazemi
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Pleteršnik
lẹkovȋt, adj. heilsam, Heil-, Cig., Jan.; lekovita voda, der Gesundbrunnen, Zora; lekovite toplice, Zv.
SSKJ²
letovíšče -a s (í)
1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic: to letovišče ima vse možnosti za razvoj; oditi v letovišče; dobro obiskano letovišče; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar. prodati letovišče ob morju letoviško, počitniško hišico
2. star. letni dopust, počitnice, letovanje: iti na letovišče v toplice; biti na letovišču
Jezikovna
Logarska dolina in Bohinjsko jezero

  • Ali je Logarska dolina le ime doline (torej nenaselbinsko zemljepisno lastno ime) ali obstaja tudi kraj z imenom Logarska Dolina?
  • Kako to, da so imena pošt lahko tudi nenaselbinska zemljepisna lastna imena, npr. 4265 Bohinjsko jezero?

Celotno geslo ePravopis
Medijske toplice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medijskih toplic množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj zdravilišče v Sloveniji
IZGOVOR: [medíjske toplíce], rodilnik [medíjskih toplíc]
Število zadetkov: 54