Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
preizkúsiti -im tudi preskúsiti -im dov. (ú ȗ)
1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red
// narediti kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog
b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti
c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti
// narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev
2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo
● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah
    preizkúšen tudi preskúšen -a -o:
    preizkušeni gorski vodniki; motor je že preizkušen; preizkušen v ognju, trpljenju; preizkušene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkušena
Planinstvo
premàz H2NO -áza -- m
SSKJ²
prepústen -tna -o prid. (ú)
ki prepušča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo
Pravopis
prepústen -tna -o; -ejši -a -e (ú; ú) slabo ~a plast; prepusten za kaj ~ ~ toploto
prepústni -a -o (ú) ~ sloj
prepústnost -i ž, pojm. (ú)
SSKJ²
prepúščati -am nedov. (ú)
1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo
2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini
3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku
4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku
// z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo
5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim
6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju
7. ne delati ničesar
a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice
b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski
8. star. predirati: prepuščati gnojne bule
● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter
    prepúščati se 
    1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo
    a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo
    b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru
    // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža
    a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu
    b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju
    prepuščajóč -a -e:
    hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja
Celotno geslo Vezljivostni G
prepúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.
SSKJ²
prevájati -am nedov. (ā)
1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem
2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike
3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic
// biti tak, da lahko pride skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto
    prevájan -a -o:
    pogosto prevajan avtor
Geologija
prevódnost -i ž
Čebelarstvo
prezimoválne razmére -ih razmér ž
SSKJ²
pripékati -am nedov. (ẹ̑)
navadno v zvezi s sonce oddajati, dajati zelo močno toploto: sonce že nekaj dni pripeka / ekspr. vročina je pripekala vroče je bilo; brezoseb. hudo, ekspr. neusmiljeno pripeka
    pripekajóč -a -e:
    pripekajoče sonce
Celotno geslo Sinonimni
pripékati -am nedov.
navadno v zvezi s soncem oddajati, dajati zelo močno toploto
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: greti
Celotno geslo Kostelski
pripekati ► pr̥ˈpekat pr̥ˈpeːčen dov.
Celotno geslo Pohlin
pripekati sonce [pripẹ̑kati sọ̑nce pripẹ̑ka sọ̑nce] nedovršna glagolska zveza

o soncu oddajati zelo močno toploto; pripekati

SSKJ²
proizvájati -am nedov. (ā)
načrtno, organizirano delati, pridobivati predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: nova papirnica bo proizvajala beljeno celulozo; proizvajati gospodinjske aparate, čevlje izdelovati; ta vermut proizvaja znana tovarna; ročno, serijsko, strojno, na veliko proizvajati / proizvajati električno, toplotno energijo; gumi proizvajajo iz kavčuka izdelujejo, delajo; publ. vino proizvajajo iz grozdja delajo, pripravljajo; pren., ekspr. nenadarjeni pisatelji proizvajajo s svojimi knjigami literarni dolgčas
// publ. delati, ustvarjati: organizem proizvaja protistrupe; telo v mrazu hitreje proizvaja toploto / proizvajati glasove, zvoke
    proizvájan -a -o:
    vrednost proizvajanega blaga
SSKJ²
puhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej
2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati
3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti
4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen
    puhtèč -éča -e:
    puhteča peč
Celotno geslo Etimološki
radiȃtor -ja m
Celotno geslo eSSKJ
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve]
    1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
    3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
SSKJ²
razšíriti -im dov. (ī ȋ)
1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča
// narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi
2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči
3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine
4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela
5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane
● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven
♦ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; pravn. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom
    razšíriti se 
    pojaviti se, nastopiti
    a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile
    b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska
    c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi
    razšírjen -a -o:
    stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji
    ♦     ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce
SSKJ²
razšírjati -am nedov. (í)
1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem
3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi
5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge
♦ ekon. razširjati proizvodnjo; jezikosl. razširjati glagolsko podstavo s priponami
    razšírjati se 
    pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino
    razširjajóč -a -e:
    občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje
Celotno geslo Sinonimni
razžaríti -ím dov.
kaj s segrevanjem povzročiti, da kaj začne oddajati svetlobo in toploto
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: razvneti
Število zadetkov: 196