Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
ardrati se nedov., F5, expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; rinari, ſe ardrati; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati
Vorenc
dolžiti nedov., F5, arguere, ſvariti, ozhitati, ſhtraffati, dolṡhiti, prevezhati, obdolṡhiti; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; culpare, dolṡhiti, pregréſhiti, kriviti: ſvariti. 2.Mach:2.v.7; inculpare, dolṡhiti; insimulare, eniga dolṡhiti
Vorenc
greh m, F24, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik gréh; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; desine â peccatis, puſti od gréhou; Eva auctrix peccati, Eva ie bla ena ſazhetenza tega greha [poznejši pripis neznane roke]; exors culpae, pres gréha; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha, ali hudiga ſturiti; imunis ſcelerum, pres obeniga gréha, kateri nei nikgár gréha ſturil; insons, -tis, pravizhnu, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; originale peccatum, porodni gréh, poerbani gréh; peccatorum onus, teṡhava teh gréhou; peccatum, gréh; peccatum capitale, naglavni gréh; peccatum mortale, vel lethale, ſmertni gréh; peccatum veniale, odpuſtlivi gréh, mali vſakdanî gréh; piaculum, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh gréhou, ṡa ṡmyrjenîe; poenitudo, grévenga, ṡhalovanîe, ṡhaloſt velika zheṡ gréhe; propria mea culpa, moi laſtán gréh; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia; voluntaria peccata, ſamovolni gréhi
Vorenc
izgovarjati se nedov., F3, causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe. Deut:30; causari, vel causificari, ſe isgovarjati, s'urṡhoham odpovédati; causificari, ſe isgovarjati, isgovoriti
Vorenc
kregati se nedov., F18, adjurgare, ſe krégati, h'kréganîu pomagati, mozhnú ſe s'beſſédo ſvariti ali krégati; affere, s'enim ſe krégati, jokati, yhtati; altercor, -ari, ſe krégati, prerivati, eden druẛiga s'beſſédo jesiti; contendere, ſe krégati, arvati, prepirati; contraversiosus, kateri ſe rad kréga; disceptare, s'beſſédo ſe prepirati, kregati, pregovarjati, pravdati; expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; litigator, eden kateri ſe pravda, kréga; litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri le [ſe] rad pravda, inu kréga; litigo, -re, ſe pravdati, krégati; non contendere, ſe ne kreigati; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga; vitigilator, kateri ſe rad rová, inu kreiga
Vorenc
nagajati nedov., F5, expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, ṡaṡhkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti, nagajati; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati. nagajati; molestare, nagajati [poznejši pripis neznane roke]; tribulare, ſovraṡhiti, nagajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: nagajati nedov., inquietare, nagajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: nagajati nedov., inquietare, nagajati
Vorenc
navajen1 del., F7, consuetus, navajen; furtificus, tatvini navajen; genialis, -le, kateri je dobrimu lebnu navajen; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; querulosus, -a, -um, toṡheozhi, kateri je navajen ſe toṡhiti; suetus, -a, -um, navajen; usitatus, -a, -um, navaden, navajen
Vorenc
obiskati dov., F10, conventus, -a, -um, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; convisere, eniga obyṡkati, k'enimu pergledati; disquirere, obyṡkati, s'fliſſom ſpraſhovati; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; invisere, obyṡkati; requirere, tudi toṡhiti, ali obyṡkati; revisere, ṡupèt priti, ali poiti pogledati, ali obyṡkati; revisitare, ṡupèt obyṡkati, obyṡkanîe verniti; visere, obyṡkati; visitare, obyṡkovati, obyṡkati, obhoditi, obhajati
Vorenc
očitati nedov., F8, arguere, ſvariti, ozhitati, ſhtraffati, dolẛhiti, prevezhati, obdolẛhiti; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ẛanizhovati, gerdu lajati; expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati, naprei metati; increpare, poſvariti, pokregati, ſvariti, ozhitati; objectare, naprei vreizhi, ozhitati; reprehendere, ſvariti, pokrégati, ozhitati, tadlati, ṡapopaſti; reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati
Vorenc
pokregati dov., F8, castigare, pokrégati, kaſhtigati; coarguere, na tihim poſvariti, pokregati, previṡhati, ſhtraffati; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; corripere, poſvariti, pokaſhtigati, podvuzhiti, vbeṡhati, pokrégati; excipere verbis, s'beſſédo pokrégati; increpare, poſvariti, pokreigati, ſvariti, ozhitati; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati de nei reiṡ, preprizhati; reprehendere, ſvariti, pokrégati, ozhitati, tadlati, ṡapopaſti; reprehensor, tá kateri ſvary, ali pokréga
Vorenc
posvariti dov., F9, coarguere, na tihim poſvariti, pokregati, previṡhati, ſhtraffati; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; correptor, poſvarnyk, tá kateri poſvary, podvuzhy; corrigere, popraviti, poſvariti, pobulſhati; corripere, poſvariti, pokaſhtigati, podvuzhiti, vbéṡhati, pokrégati; improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati, ſhpot délati, ſe neprenagliti; increpare, poſvariti, pokreigati, ſvariti, ozhitati; objurgare, eniga krégati, ostru poſvariti, eniga s'beſſédo poṡhtraffati; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkasati de nei reis, preprizhati
Vorenc
pritožiti se dov., F4, conqueri, ſe pertoṡhiti, toṡhiti; dequeri, ſe pritoṡhiti; lamentari, jamrati, ſe potoṡhiti, ſe pertoṡhiti; queri, ſe toṡhiti, ſe pertoṡhiti
Vorenc
skazati dov., F18, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi poklizati; causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; causati sumus, my ſmó s'urshoham ṡkaẛali, Rom:ṡ; cohonestare, zhaſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkasati, v'zhaſti derṡhati; glorificare, zháſt ṡkaṡati; gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau ṡkaṡati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu; praemostrare, poprei ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti; praestare amorem, ſe priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati; refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
Vorenc
storiti se dov., F10, commerere, et ri, ẛaſluṡhiti, ſe vreden ſturiti; dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſéda, de ſe jama ſtury; dignari, ſe vréden ſturiti, ſe enemu ne toṡhiti; enotescere, ſe ẛnan ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti; expedire, odpraviti, od ene rizhy ſe lédig ſturiti; extumescere, otezhi, otúk imeti, otúk ſe ſturiti; mereri, ṡaſluṡhiti, ſe vréden ſturiti; pannosa faex, goſte droshjè, na katerih ſe klobúk ſtury; permerere, ṡlaſti na voiṡki ſe vréden ſturiti; sinchronon, kar s'zhaſſom ſe ſtury, pride, ali ſe ṡgody
Vorenc
Vorenc
tožiti nedov., F4, concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; conqueri, ſe pertoṡhiti, toṡhiti; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; requirere, tudi toṡhiti, ali obyṡkati
Vorenc
tožiti se1 nedov., F2, queri, ſe toṡhiti, ſe pertoṡhiti; querulosus, -a, -um, teṡheozhi, kateri je navajen ſe toṡhiti
Vorenc
tožiti se2 nedov., F3, causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30; dignari, ſe vreden ſturiti, ſe enemu ne toṡhiti; expostulare, ſe toṡhiti, kregati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati
Vorenc
z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si
Vorenc
zvižati dov., F4, causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti, preṡhtimati, iṡkuſhati, ṡa dobriga ſpoṡnati; refellere, ṡviṡhati de eniga govorjenîe nei reis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost