Zadetki iskanja
trápica -e ž, člov. (á) knj. pog., slabš.
trápčev -a -o (ȃ) knj. pog., slabš.
trápičin -a -o (á) knj. pog., slabš.
pog., ekspr. neumen, nespameten človek, zlasti ženska ali otrok: ta trapica se je samo smejala / nasul je ptičkom zrnja, pa se trapice niso upale zraven / kot nagovor trapica mala, kdo ti pa kaj hoče