Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
trávarSSKJ -ja m, člov. (ȃ) pog.
kdor redno kadi marihuano: Travarjev niso preganjali v skladu s strategijo, da se bo v tem primeru zmanjšalo število uživalcev trdih drog E ↑tráva
SSKJ
trávica -e ž (á) manjšalnica od trava: travica je že vzklila; drobna, nizka travica; šop travice / ekspr. vsako travico na potki takoj izpuli / negovati travico okrog hiše
● star. kaditi hudičevo travico tobak, cigarete
SSKJ
trávje -a s (ȃ) knjiž. trava: s travjem porasel svet; gosto travje / skriti se v travju
SNB
trávniSSKJ -a -o prid. (á)
    trávni tépih -ega -a m (á, ẹ́)
    vzgojena trava s koreninskim sistemom in zemljo v obliki enakomerno izrezanih kosov: Na brežinah ali nagnjenih terenih se ni treba bati erozije in izpiranja semen zaradi močnih nalivov, ker je površina popolnoma prekrita s travnimi tepihi
SSKJ
trávnik -a m (ā) s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto: travnik leži na ravnini; iti na travnik; močvirni travniki; zeleni travniki; kopice sena na travnikih; travniki in pašniki / pokositi travnik; ekspr. travnik valovi v vetru trava na travniku
SSKJ
travopóljen -jna -o prid. (ọ̑) agr. pri katerem se v zaporedju menjavajo trava, travna detelja in poljske kulture: travopoljno kolobarjenje
SSKJ
travúlja -e ž (ú) star. slaba trava: namesto žita raste po njivah travulja
SSKJ
trdína -e ž (í) 
  1. 1. knjiž. trden, suh svet, trdna, suha tla: izvlekli so vola iz močvirja na trdino
  2. 2. nar. trava, ki raste na suhem, slabem svetu: kositi trdino
  3. 3. zastar. trdota: preizkušati trdino kake snovi
    ●     knjiž. mornarji so zagledali trdino kopno
    ♦     metal. zelo trda zlitina zlasti iz karbidov
SSKJ
trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago
// obstojen: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo
● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate
SSKJ
tŕst -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov
♦ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis
SSKJ
trsteníka -e ž (í) bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo: stebelca trstenike / navadna trstenika
SSKJ
trstíka -e ž (í) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika
SSKJ
trstíkast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben trstiki: trstikasta bilka
    ♦     bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea
  2. 2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje
SSKJ
udúšati -am nedov. (ū) star. dušiti: mehka trava je udušala korake; njegov glas se je udušal v joku / udušati svoja čustva zadrževati, premagovati
● zastar. kislina uduša vsa živa bitja ubija, uničuje
SSKJ
uduševáti -újem nedov. (á ȗ) star. dušiti: trava je uduševala korake / uduševati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati
SSKJ
usahníti in usáhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. postati suh, brez vode: jezero vsako leto enkrat usahne; mlake so usahnile / ta studenec nikoli ne usahne; pren., ekspr. naravni dotok prebivalcev je usahnil; vir dohodkov mu je usahnil
    // izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku je usahnila
  2. 2. zaradi suše prenehati rasti, odmreti: drevo je usahnilo; od vročine je trava usahnila
  3. 3. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikoli usahnila; njegovo znanje je hitro usahnilo / glas je usahnil v bučanju vetra; beseda mu je usahnila v grlu nenadoma je umolknil
    // miniti, prenehati: njena ljubezen je usahnila; prijateljstvo do smrti ni usahnilo / bolečina je usahnila / družabno življenje v kraju je usahnilo
    ●     ekspr. dekle je od žalosti usahnilo oslabelo, shiralo; ekspr. mleko ji je usahnilo nima več mleka; ekspr. z njegovo smrtjo je njihov rod usahnil izumrl; ekspr. solze so ji usahnile prenehala je jokati; prim. usahel
SSKJ
usíhati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. postajati suh, brez vode: jezero usiha; v vročini so mlake začele usihati / zaradi suše studenci usihajo; pren., ekspr. energetski viri, zaloge usihajo
    // izginjati, zlasti zaradi suše: voda usiha
  2. 2. zaradi suše prenehavati rasti, odmirati: drevje, trava usiha
  3. 3. ekspr. izginjati, izgubljati se: z oddaljevanjem od potoka šum vode hitro usiha / njen ugled, vpliv usiha / obrt je v tistem času usihala
    // minevati, prenehavati: njena ljubezen usiha; samozavest ji vse bolj usiha / bolečina že usiha / družabno življenje v mestu je začelo usihati
    ●     ekspr. počasi je usihal slabel, hiral; ekspr. število članov usiha se zmanjšuje
    ♦     med. koža, mišičje usiha se manjša zaradi manjšanja celic
    usihajóč -a -e: usihajoča voda; usihajoče upanje
SSKJ
utêpsti utêpem dov., utépel utêpla (é) star. stolči, zbiti: utepsti ilovico / dež je utepel zemljo / utepsti smetano stepsti
    utepèn -êna -o: utepena trava
SSKJ
valováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. gibati se, premikati se v obliki valov: voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru; žito valuje / ritem valuje / ekspr. množica je nemirno valovala / ekspr. črta enakomerno valuje
  2. 2. s prislovnim določilom tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje: morje je valovalo tik pod njimi / ekspr. dolgi lasje ji valujejo čez hrbet
    // ekspr. pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje
    ●     ekspr. prsi mu valujejo od vznemirjenja se mu širijo in upadajo; ekspr. srce ji je valovalo, ko je mislila nanj močno bilo; ekspr. tri leta je valovalo stavkovno gibanje so bile stavke
    valujóč -a -e: valujoči lasje; valujoča gladina; valujoča trava
SSKJ
vilovína -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina
Število zadetkov: 236