Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
preráščati -am nedov. (á) 
  1. 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano
  2. 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati
    ●     publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo
  3. 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo
SSKJ
preríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar
♦ zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot
SSKJ
prikrívati -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja
♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid
    prikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim
    prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene
    prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba
SSKJ
pripéka -e ž (ẹ̑) zelo visoka temperatura zaradi gretja, sijanja sonca: pripeka je postajala vedno hujša; trava je porumenela od pripeke; opoldanska, poletna pripeka / zavarovati rastline pred pripeko pred vročimi sončnimi žarki
// pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob taki pripeki človek komaj diha; delati v pripeki / stati na pripeki / sončna pripeka
SSKJ
pritísniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl
    // z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem
  2. 2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil partizanske čete h Krki
    // objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi
  3. 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti
    // začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati
    // na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem
    // pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati
    // pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili
  5. 5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana
    // z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost
    ●     ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; žarg. profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objel
    ♦     elektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost
    pritísnjen -a -o: ob steno pritisnjena omara; k tlom pritisnjena trava
    ●     ekspr. čisto je pritisnjen ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje; pog. malo je pritisnjen čudaški, neumen
    ♦     geom. pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega
SSKJ
rávnokar prisl. (á) 
  1. 1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravnokar odpeljal; ravnokar je stopila v hišo; sonce je ravnokar zašlo / ravnokar nakošena trava
  2. 2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: četa se je ravnokar pripravljala h kosilu, ko je trobentač zatrobil alarm / otroci ravnokar vstajajo
SSKJ
razbohotéti se -ím se dov. (ẹ́ í) knjiž., redko bujno se razrasti: po stezah se je razbohotela trava / rakasto tkivo se je razbohotelo
SSKJ
réd -í ž, daj., mest. ed. rédi (ẹ̑) 
  1. 1. pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju: razmetati, raztrositi redi / sonce je že visoko, trava pa je še v redeh / red trave, žita
    // pas trave v širini zamaha kose: kosec jemlje široko red; pokositi, ekspr. podreti še nekaj redi / ekspr. v vasi letos še ni padla ena sama red še niso začeli kositi
  2. 2. nar. vrsta: izkopati nekaj redi krompirja; obrati še deset redi trt / ljudje so stali v dolgi redi
SSKJ
rédek -dka -o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ́) 
  1. 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka
  2. 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado
    // ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago
  3. 3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema
  4. 4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek; redka naseljenost
  5. 5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo; to vedo le redki posamezniki
    // ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka
  6. 6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma
  7. 7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej; taki prizori v sodobni dramatiki niso redki; izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi
    // ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede
    ●     ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
    ♦     les. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajo
    rédko prisl.: redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi
    rédki -a -o sam.: le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše naredko; po redkem se vidita poredkoma
SSKJ
redóvje2 -a s (ọ̑) nar. redi, vrste (trave): raztrositi redovje / trava leži v redovju
SSKJ
rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 
  1. 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine)
    // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom
  2. 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa
    1. a) po mestu: rep letala, vozila
    2. b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom
  3. 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
  4. 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu
  5. 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa
    // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
    ●     ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
    ♦     agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
SSKJ
résa1 -e ž (ẹ́) nav. mn.  
  1. 1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami
    // kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese
  2. 2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res
  3. 3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca
    ♦     nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve
SSKJ
résast -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
  2. 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
  3. 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
  4. 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
  5. 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
  6. 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
    ♦     bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko
    résasto prisl.: resasto porasel obraz
    ●     nar. resasto gledati jezno, namrščeno
SSKJ
resàt -áta -o prid. (ȁ ā) resast: resata trava / resati ječmen
SSKJ
résav -a -o prid. (ẹ́) redko resast: resava gorska trava
SSKJ
résnat -a -o prid. (ẹ̑) resast: resnata trava / krma je resnata
SSKJ
réz -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑) 
  1. 1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu
    // mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez
  2. 2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red ž: raztrositi rezi
  3. 3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
    ●     zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu
SSKJ
ríževka -e ž (ȋ) bot. trava s klaski v latu in golimi ali dlakavimi krovnimi plevami, Oryzopsis: zelenkasta riževka
SSKJ
rižólica in rižolíca -e ž (ọ̑; í) bot., navadno v zvezi navadna rižolica trava s klaski v latu in dolgimi plazečimi se stebli, Leersia oryzoides
SSKJ
rôsen stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) 
  1. 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
    ♦     agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
  2. 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno
    rôsno tudi rosnó prisl.: rosno se bleščati, svetlikati
    ●     evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada
Število zadetkov: 236