Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
rosíti -ím nedov., rošèn in rosèn (ī í) 
  1. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce
  2. 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica
    // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih
  3. 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe
    ♦ 
    agr. rositi lan goditi ga na rosni travi
    rosíti se 
    1. 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi
       
      ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala
    2. 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi
    rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči
SSKJ
rôsnat -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost
SSKJ
rúša -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo
 
vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev
// kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami
// rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša
SSKJ
rúšnat -a -o prid. (ȗ) pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe
♦ 
bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica
SSKJ
sahnéti -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. veneti, sušiti se: trava je sahnela od vročine / začela je žalovati in sahneti
SSKJ
sahníti in sáhniti -em nedov. (ī á) 
  1. 1. knjiž. izginjati, izgubljati se: voda sahne v pesku / melodija je sahnila v bučanju glasov / dnevi mu sahnejo v vsakdanjem delu minevajo
    // upanje, veselje je sahnilo
  2. 2. star. veneti, sušiti se: cvetje sahne; od vročine so bilke sahnile / roka ji sahne
    sahnèč -éča -e: sahneča trava
SSKJ
savánski -a -o (ȃ) pridevnik od savana: savanska trava
SSKJ
senó -á (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu
 
ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno
 
agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
SSKJ
sipínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sipino: sipinska trava / sipinski svet
SSKJ
sipíšče -a (í) kraj, prostor, pokrit s sipkim peskom: sipišče je prerasla redka trava
SSKJ
sladíka -e ž (í) bot. srednje velika latasta trava, ki raste po vlažnih tleh, Glyceria: plavajoča sladika
SSKJ
smíljica -e ž (ȋ) bot. trava z dlakavimi ali golimi klaski v latu, Koeleria
SSKJ
sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
     
    vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat
  2. 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
  3. 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
    ● 
    ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno
    sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava
SSKJ
solzíca in sólzica -e [u̯zž (í; ọ́) manjšalnica od solza: dve drobni solzici sta ji zdrsnili po licu / ekspr. pretakati bridke solzice / solzice dežja na steklu
● 
poljud. marijine solzice trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica
SSKJ
spáriti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir
  2. 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo
    spáriti se 
    1. 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari
    2. 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo
    spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode
     
    v sobi je sparjen zrak zatohel
SSKJ
spásti spásem dov. (á) nar. popasti popasem: krave so spasle travo / spasti travnik / pastirji so mu spasli deteljo / živina naj se še malo spase
    spásen -a -o: spasena trava
SSKJ
speštáti -ám dov. (á ȃ) nar. zahodno zmečkati, stlačiti: speštati grozdje, sadje / speštati modrasu glavo
    speštán -a -o: speštane hruške; speštana trava
SSKJ
spodrásti -rástem in -rásem tudi izpodrásti -rástem in -rásem dov. (á) 
  1. 1. zrasti pod čim drugim: mlado drevje je spodrastlo pod hrasti; pren., ekspr. mladina ga je spodrastla
  2. 2. ponovno zrasti: ko bo trava spodrastla, bodo začeli pasti
  3. 3. star. zrasti, odrasti: fant še ni spodrastel za pastirja
    spodráščen tudi izpodráščen -a -o: spodraščen gozd
     
    anat. spodraščen jezik podraščen jezik
SSKJ
srakopérec in srakopêrec -rca (ẹ̑; ȇ) bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera: ob poti raste srakoperec; iztrebljati srakoperec
SSKJ
srebríkast -a -o prid. (í) knjiž. srebrnkast: srebrikasta megla; v mesečini se je zdela trava srebrikasta
    srebríkasto prisl.: voda se srebrikasto razliva; srebrikasto sive skale
Število zadetkov: 236