Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
pomúliti -im dov., pomulíla tudi pomúlila (ú ū) z gobcem potrgati in pojesti: travo je pomulila živina; pomuliti rastje ob poti
    pomúliti se nar.  naskrivaj, neopazno oditi: fant se je pomulil skozi vrata
    pomúljen -a -o: pomuljena trava
    ●     pomuljen človek potuhnjen, hinavski
SSKJ
porásti -rástem in -rásem dov., porásel in porástel (á) 
  1. 1. krajši čas rasti: počakaj s košnjo, da trava poraste; drevje je že malo poraslo
    // nav. ekspr. zrasti: mladičem so že porasla krila; drevo je poraslo za pol metra / iz skoraj plešaste glave so mu znova porasli lasje
  2. 2. doseči višjo stopnjo
    1. a) glede na količino: proizvodnja je porasla za deset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo porasel / publ. interes za strokovno literaturo je porasel
    2. b) glede na možni razpon: cene so zelo porasle
  3. 3. rastoč pokriti: mah je porasel streho; drevje in grmovje je poraslo hrib
    poráščen stil. porásten -a -o: zagorel in poraščen obraz; poraščen z dlakami, puhom; z grmovjem poraščena kotanja; streha, poraščena z mahom; prim. porasel
SSKJ
porjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
  2. 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela
    porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo
SSKJ
posedéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. krajši čas sedeti: prijetno je posedeti pred dolgo potjo; po jedi rad posedi / posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj
    // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: šla sta posedet v bližnjo gostilno / posedeti s kom v pogovoru pogovarjati se s kom
  2. 2. s sedenjem potlačiti, pomečkati: izletniki so posedeli travo; posedela si je krilo
    posedèn -êna -o: posedena trava
SSKJ
posesáti -ám [səs in ses] dov. (á ȃ) 
  1. 1. s sesanjem popiti: tele je posesalo vse mleko / posesati sok / trava s svojimi gostimi koreninami posesa vso vlago
  2. 2. s sesanjem spraviti iz česa: posesati sok iz limone / posesati prah s sesalcem; s črpalko posesati zrak
  3. 3. nižje pog. popiti: posesal je že dva bokala vina
SSKJ
posmodíti -ím dov., posmódil (ī í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste
● ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega
    posmodíti se ekspr.  zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel
    ●     ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila
    posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem
SSKJ
poteptáti -ám [tudi təp] dov. (á ȃ) 
  1. 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva
    // s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja
  2. 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj
  3. 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast
    // prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon
  4. 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico
    ●     ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali
    poteptán -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča
    ●     ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit
SSKJ
potláčiti -im, in potlačíti in potláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ) 
  1. 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni prvotno obliko, položaj: sneg je potlačil rastline; sedel je na škatlo in jo potlačil / potlačiti repo v sodu; potlačiti seno / otroci so potlačili travo pohodili
  2. 2. s prislovnim določilom s sunkom, tlačenjem spraviti kam: potlačiti v odprtino šop slame / ekspr.: potlačiti knjigo v torbo, zavitek v žep; v usta si je potlačil velik kos kruha / potlačiti klobuk na glavo; pren. potlačiti kaj v podzavest
  3. 3. ekspr. v začetku preprečiti razvoj česa: potlačiti bolečino, dvom, jezo, strah / potlačiti solze / potlačiti upor / zadevo so potlačili prikrili
  4. 4. pog., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve; potisniti: še njega so potlačili v komisijo; potlačili so me v neprijetno situacijo / drugi so ga potlačili v to
    ●     ekspr. neuspeh ga je potlačil potrl, pobil
    potláčen -a -o: pes s potlačenim gobcem; nositi potlačen klobuk; potlačen nos širok, z malo izstopajočo nosno kostjo; domov je prišel ves potlačen; potlačena jeza; potlačena trava; prisl.: potlačeno govoriti
SSKJ
pováljati -am dov., tudi povaljájte; tudi povaljála (á) 
  1. 1. z valjanjem narediti
    1. a) bolj ravno: zemljo je nasul in jo povaljal; pobranati in povaljati
    2. b) tanjše: testo je treba na robu še povaljati
  2. 2. z valjanjem potlačiti: divji prašiči so povaljali oves / povaljati obleko z valjanjem pomečkati; povaljal si je plašč
  3. 3. krajši čas valjati: povaljati glino v roki; povaljati grižljaj v ustih / povaljati otroka po travi; pes se je povaljal po tleh
    // nekajkrat obrniti v kakem živilu, da se to prime površine: zrezek povaljamo v moki, jajcu in drobtinah
  4. 4. vulg. imeti spolni odnos: povaljal jo je; povaljala se je že z mnogimi moškimi
    pováljan -a -o: ima povaljan klobuk; domov se je vrnil ves krvav in povaljan; povaljana trava
SSKJ
požgáti -žgèm dov., požgál (á ȅ) z ognjem poškodovati, uničiti: okupatorji so požgali vse hiše v vasi; požgati vejevje / cel zvezek svojih pesmi je požgal sežgal
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je požgala žito; vroče sonce je požgalo travo
● ekspr. to žganje pa požge po grlu je zelo močno
    požgán -a -o: od suše požgana trava; požgane vasi
SSKJ
praščáti -ím nedov. (á í) nar. hreščati, škripati: drevesa so se zelo majala in veje so praščale; brezoseb. v gozdu je praščalo in pokalo / suha trava je praščala pod nogami hrestljala
SSKJ
prebohôten -tna -o prid. (ó) prebujen: prebohotna trava; prebohotno cvetje / prebohotno dekle / prebohotna domišljija
SSKJ
prebújen -jna -o prid. (ū) preveč bujen: trava je postala že prebujna / fant ima prebujno domišljijo
SSKJ
pregíbati1 -am in -ljem nedov. (ī) 
  1. 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju
    // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih
  2. 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala
  3. 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati
  4. 4. redko prepogibati: pregibati papir
    pregíbati se redko  premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice
    pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves
SSKJ
prekríti -kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ) 
  1. 1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine
    // dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo
    // ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili
  2. 2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce
  3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla
    // kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo
    ●     ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; redko žalost je znala prekriti prikriti
    prekrít -a -o: z žametom prekrita klop; prekrita streha; veje so bile prekrite s snegom
    ●     ekspr. bil je prekrit z ranami imel je veliko ran; rastlina je prekrita z bodicami ima bodice
SSKJ
premŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. popolnoma, v celoti zmrzniti: korenine so premrznile; zemlja je zgodaj premrznila
    // preh. zamrzniti: premrzniti meso
  2. 2. redko od mraza postati otrpel: noge so ji premrznile
    premŕznjen -a -o: domov je prišel moker in premrznjen; premrznjena trava
    ●     redko premrznjena reka zamrznjena (od brega do brega)
SSKJ
prerásti -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á) 
  1. 1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica
  2. 2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja
  3. 3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: Osvobodilna fronta je prerasla v vseljudsko gibanje; poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred
    ●     publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav
    preráščen -a -o: z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; prim. prerasel
SSKJ
preráščati -am nedov. (á) 
  1. 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano
  2. 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati
    ●     publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo
  3. 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo
SSKJ
preríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar
♦ zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot
SSKJ
prikrívati -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja
♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid
    prikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim
    prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene
    prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba
Število zadetkov: 236