Zadetki iskanja
// kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava
- 1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico
- 2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica
- 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm
// travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino - 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino
● bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne
● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
♦ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka
- máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu
- 1. bot. trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, Briza: srednja migalica
- 2. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: fant je grozna migalica, niti pet minut ni pri miru
● ekspr. lase ji je spletla v dva mišja repka v drobni kiti; ekspr. od svojega ne odstopi niti za mišjo dlako prav nič; ekspr. rad bi že zapustil to mišjo luknjo in se preselil v spodobno stanovanje zelo majhno, slabo stanovanje
♦ bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum
- odkošèn -êna -o: odkošena detelja, trava; odkošeno žito
- 1. nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: Otavnika je bilo dva voza .. otavnice pa še za pašo ne bo (C. Kosmač)
- 2. zastar. avgust: prvega otavnika je odpotoval
♦ vet. pašniška tetanija tetanija, ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši
- 1. nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste
- 2. nar. vzhodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: zamahnil je s koso in za njo je ostal debel plast
- 1. rasti pod čim drugim: grmovje podrašča gozd
- 2. ekspr. rasti, odraščati: vol hitro podrašča
// ponovno rasti: brada je že začela podraščati
- podraščajóč -a -e: podraščajoča trava
- 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pohoditi rože, travo / pohoditi gredice / pohoditi na tleh ležeči klobuk / pohoditi z nogami
// s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pohoditi črva; dvigni otroka, da ga ne bodo pohodili / ekspr. med plesom jo je večkrat pohodil ji stopil na nogo; pren., ekspr. pohodil je njeno mladost; če jim boš ugovarjal, te bodo pohodili - 2. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pohodil je njeno ljubezen / pohodil je svoje poštenje in ponos
- 3. poteptati, steptati: pohoditi zemljo okoli sadik
- 4. zastar. obiskati: med počitnicami je pohodil vsako hišo, vsako veselico
● pazi, da ne boš pohodil blata stopil vanj; ekspr. pohodil je svojo obljubo prelomil
- pohójen -a -o: pohojena greda; trava je pohojena; pohojeno upanje
- pomladánje prisl.: pomladanje svetlo nebo
- pomúliti se nar. naskrivaj, neopazno oditi: fant se je pomulil skozi vrata
- pomúljen -a -o: pomuljena trava
● pomuljen človek potuhnjen, hinavski
- 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
- 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela
- porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo
- 1. krajši čas sedeti: prijetno je posedeti pred dolgo potjo; po jedi rad posedi / posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj
// ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: šla sta posedet v bližnjo gostilno / posedeti s kom v pogovoru pogovarjati se s kom - 2. s sedenjem potlačiti, pomečkati: izletniki so posedeli travo; posedela si je krilo
- posedèn -êna -o: posedena trava
● ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega
- posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel
● ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila
- posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem
- 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva
// s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja - 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj
- 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast
// prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon - 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico
● ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali
- poteptán -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča
● ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit
- 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni prvotno obliko, položaj: sneg je potlačil rastline; sedel je na škatlo in jo potlačil / potlačiti repo v sodu; potlačiti seno / otroci so potlačili travo pohodili
- 2. s prislovnim določilom s sunkom, tlačenjem spraviti kam: potlačiti v odprtino šop slame / ekspr.: potlačiti knjigo v torbo, zavitek v žep; v usta si je potlačil velik kos kruha / potlačiti klobuk na glavo; pren. potlačiti kaj v podzavest
- 3. ekspr. v začetku preprečiti razvoj česa: potlačiti bolečino, dvom, jezo, strah / potlačiti solze / potlačiti upor / zadevo so potlačili prikrili
- 4. pog., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve; potisniti: še njega so potlačili v komisijo; potlačili so me v neprijetno situacijo / drugi so ga potlačili v to
● ekspr. neuspeh ga je potlačil potrl, pobil
- potláčen -a -o: pes s potlačenim gobcem; nositi potlačen klobuk; potlačen nos širok, z malo izstopajočo nosno kostjo; domov je prišel ves potlačen; potlačena jeza; potlačena trava; prisl.: potlačeno govoriti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 12
- Naslednja »