Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
otȃvčič, m. 1) trava tretje košnje, das Nachgrummet, das Spätgrummet, Mur., Cig., Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) der Löwenzahn (leontodon sp.), Koborid-Erj. (Torb.).
Vorenc
palec m, F10, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lichas, kar ſe more s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; pollex, -cis, en palz; pollicaris, -re, en palz ſhirok; quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt palzeu viſſoka; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku
Vorenc
pasji prid., F23, appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt; canaria lappa, paſja trava; canicida, kateri pſsa vbye, paſji rabeln; canarius, caninus, paſji; caniculares, paſji dnevi; caninus, paſji; cistus, paſja roṡha; conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; cynifex, ena paſja muha; cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena paſja glava; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cynosorchis, podleiſſek, ali paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort; dies caniculares, paſji dnèvi; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; latratus, -us, tu paſje lajanîe; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrÿe; ricinus, -ni, en kloṡh, paſja vuṡh; rostrum canum, paſji gobiz; sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda; solanum, -ni, nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
Vorenc
pasti2 nedov., F10, aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè paſſe; compascere, v'kupai paſti ṡhivino; impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti; jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri paſſe, inu vkleiple; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti; pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar ſe ſem ter tám paſſe; pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti; paſti, pascere; tauriferi campi, pula ṡa junze paſti, ali rediti; upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè paſſe; prim. paseoč, pasti se 
Prekmurski
pàša -e ž
1. pašnik: Leglö, pasa, pásnik AIN 1876, 68; escse szo sze i mlájsi na passi ino ceszti v-kataniji vajali KOJ 1848, 49
2. hrana: Kasa nasa pasa KOJ 1845, 12
3. paša, trava, prostor za pašo: Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; i notri bode ſou i vö bode ſou i dobro paſſo nájde KŠ 1771, 299; pren. Gde naj lepsa paſſa raſzté Nyegove ſz. rejcsi KŠ 1754, 259; I mi ſzmo nyegovi lidjé, I nyegove paſſe ovczé BKM 1789, 7b; i mi szmo lüdsztvo nyegove pasé TA 1848, 78; Da pa eto düse paſſo Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; Da pa eto düse paſo Nemrem zdaj glédati BKM 1789, 282; taté; ki bi naſe düſe zcsemérnov paſov vmárjali KŠ 1771, 833
Svetokriški
pena -e ž pena: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
Svetokriški
pero -esa s 1. rastlinski list: je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero: leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero: kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati
Vorenc
petelinec2 m, F5, genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe; iberica, ṡhpanski pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali petelinzi raſteo; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Pleteršnik
pítən 2., -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik-Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
pogózdən, -zdna, adj. im Wald vorkommend, Wald-, Cig.; pogǫ̑zdna trava, das Waldgras, Cig.; pogozdna nimfa, die Waldnymphe, Cig.
Prekmurski
pokosìti -ím dov. povzročiti, da kdo umre: ino Árpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8; Sto zná koga on pokoszí KAJ 1848, 191
pokòšeni -a -o pokošen: Pokosen szam kakti tráva KOJ 1845, 127
Vorenc
pomivanje s, F2, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat; hippuris, -ris, mazhkin rèp, preſſelza ṡeliṡzhe ṡa pomivanîe
Prekmurski
porásti -rastém dov. zrasti: Ali naj ednôk porastém ino môč dobim BJ 1886, 42; Tráva močno porasté ino se dolpokosi BJ 1886, 37; Po vrêmeni dête porasté i vu šôlo začne hoditi BJ 1886, 10
Prekmurski
poséjhnoti -em dov. usahniti: vö ſze vr'ze, liki rozga, i poſzejhne KŠ 1771, 316; Náj voda ztvoje vretine, Vczejlom leti ne poſzejhne BKM 1789, 52; polſzko czvejtje, Stero hitro zraſzté povejne, poſzejhne SŠ 1796, 10; poſzejhnola je tráva KŠ 1771, 70; I drügo vö zidoucse poſzejhnolo KŠ 1771, 192
poséjhnjeni -a -o posušen, suh: Poſzejhnyena rouka ſze zvrácſi KŠ 1771, 182; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109
Prekmurski
poskǘbsti -skübém dov. oskubsti, povzročiti, da kdo zapravi veliko denarja: Gda bi 'se prájszkoga ino nasega Krála nej malo poszkübo Napoleon KOJ 1848, 119
poskǘbsti se -skübém se oskubsti se, odstraniti se: dabi grátali, kak tráva na sztrêhaj, stera prvle, kak sze poszkübe, poszéhne TA 1848, 108
Pleteršnik
potúkniti, -tȗknem, vb. pf. 1) untertauchen (trans.), Dict.; p. se, untertauchen, Cig.; einsinken, C.; — 2) p. se, sich ducken, Mur., trava se potukne, das Gras neigt sich, (so dass die Sense darüber hinweggleitet), Jan.; Mur., Danj. (Posv. p.); — prim. nem. sich ducken.
Prekmurski
precvèsti -cvetém dov. vzcvesti, ozeleneti: Cslovik ſze preminí kako polſzko czvejtje, Kou rano lipou preczveté SŠ 1796, 11; vejdro imajoucse Aronovo ſibo, ſtera je preczvela KŠ 1771, 685; Dejva Bogá porodila, Etak je ſiba preczvela BKM 1789, 41
precvetéči -a -e vzcvetel, ozelenel: Po ſzmrti pa poſztánemo kak pálmove vejke, Ino ráne preczvetécse lejpe ſzage tráva BKM 1789, 129
Pleteršnik
premrẹ́žiti, -im, vb. pf. 1) mit einem Netze überziehen, Z.; — trava je premrežena, das Gras ist verfilzt, Z.; — netzen (math.), Cig. (T.); — 2) durch ein Gitter absondern, abgittern, Cig.; gittern, Jan.
Prekmurski
preprávlati -am nedov. uničevati: Stere odicsena szvetloszt Preprávla pámeti szleposzt KAJ 1848, 161; Ki drevje szadi i gáji, dobro csini, ki je pa preprávla, té hüdo delo doprineszé KAJ 1870, 11; Preprávlaj povszéd bolvansztvo KAJ 1848, 116
preprávlati se -am se uničevati se: Naj sze preprávla zla sznêt KAJ 1848, 270; Tak bi ſze moj 'zitek preprávlao, Kak ta tráva na nikâ ſzprávlao BRM 1823, 325
Vorenc
preslica2 ž, F5, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat; anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati; equisetum, tudi enu ṡeliṡzhe ṡhabja preſliza; hippuris, -ris, mazhkin rèp, preſſelza, ṡeliṡzhe ṡa pomivanîe; oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte po gorrah
Število zadetkov: 157