Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
Prekmurski
raztrósiti -im dov. raztrositi, raztresti: da tráva hitrê szehne, vecs, menye szüho vküppograblájo, v-grumble raztrôszijo KAJ 1870, 122
Pleteršnik
rę̑d, -ȋ, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.-Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.-Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
Pleteršnik
Pleteršnik
redovníca, f. 1) die Ordensfrau, die Ordensschwester, die Nonne, Cig., Jan.; tudi: redǫ̑vnica; — 2) der Schwaden, Cig., Jan., C., Notr., Polj.; trava leži v redovnicah, Cig.; redovnice trositi, Cig.
Vorenc
rep2 m, F3, anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati; equisetum, koynṡki rèp: tudi enu ṡeliṡzhe ṡhabja preſliza; hippuris, -ris, mazhkin rèp, preſſelza ṡeliṡzhe ṡa pomivanîe
Vorenc
ribati nedov., F9, affrico, ribati, praskati, manzati; anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati; circunfricare, okuli praṡkati, ribati; dentifricium, ſléherni pulferz, ali práh ẛa ẛobè ribati; fricare, ribati, praṡkati, zheſſati; refricare, reṡpraṡkati, mozhnú ribati; suffricare, reṡpraṡkati, oribati, ṡpúd ribati, podpraṡkati; terere, treiti, ribati; tritor colorum, kateri farbe riba
Prekmurski
sàga -e ž duh, vonj: i czveticsa szaga, O'zivi znôvics vsze KAJ 1848, 405; Nyé dis (szaga) je jáko nászladen KAJ 1870, 18; Ino ráne preczvetécse lejpe ſzage tráva SŠ 1796, 129; od 'zgánoga vina mocsno szago szam na nyem opazo AIP 1876, br. 12, 7
Vorenc
salata ž, F10, acetaria, -ae, s'jeſſihom ſalata; ambubeja, cicoria ſalata; cicoria, ſalata, ambubeja, cichoria, intubus; cichoria, radizh, cicoria ſalata; coena plebea, ſromazhka vezherja, herbacea, is ſalate; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák; coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava, ſe k'ſalati nuza; lactuca, -ae, vertna ſalata; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje Cikorie, radizh; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei
Pleteršnik
səhníti, sáhnem, vb. impf. abdorren, dahinwelken, (sah-) Cig., Jan., Met.-Mik.; trava sahne (= se suši), Ravn. (Abc.); — na životu s. od straha, Guts. (Res.); — sahne, er hat die auszehrende Krankheit, Cig.
Prekmurski
séjtva tudi sétva -e ž
1. setev: da bi ſou on po ſzejtvi KŠ 1771, 182; ſou je Jezus vSzobotto po ſzitváj KŠ 1771, 37
2. posevek: tákse ſzo tráva, i ſzejtva KM 1790, 50; teda sze mláda szêtva lepó zeleni KAJ 1870, 119; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; i povnou'za ſzejtvo vaſo KŠ 1771, 544; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skódo AI 1875, kaz. br. 8; ino serne vö zlôga na sejtva hodijo BJ 1886, 31
1. setev: da bi ſou on po ſzejtvi KŠ 1771, 182; ſou je Jezus vSzobotto po ſzitváj KŠ 1771, 37
2. posevek: tákse ſzo tráva, i ſzejtva KM 1790, 50; teda sze mláda szêtva lepó zeleni KAJ 1870, 119; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; i povnou'za ſzejtvo vaſo KŠ 1771, 544; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skódo AI 1875, kaz. br. 8; ino serne vö zlôga na sejtva hodijo BJ 1886, 31
Pleteršnik
Vorenc
sleherni prid., F118, arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; frumentum, -ti, ſléhernu ṡhitu; gramen, -nis, ſléherna trava, ali ṡeliṡzhe; linteum, ſléhernu platnu; omnis, ſleherni, vſaki, vſak, ſlédni; pullus, -li, tú mladu ene ſlehirne ṡhivali; quisque, vſakateri, ſléherni
Pleteršnik
smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Goriška ok., Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
smọ̑k 1., m. 1) die Zukost, Habd.-Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.-C.; pos. = repa in zelje, Nov.-C., Kr.-M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.-C.; — dicke Brühe, vzhŠt.-C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.-Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
Pleteršnik
Pleteršnik
splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.-C.; zelje je splastelo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
Prekmurski
Svetokriški
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 157
Dostopnost