Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
spolàgati -lágam nedov. pokrmiti živini: tráva .. Eden tál je vért zeléno szpolága KAJ 1870, 121
Prekmurski
tràva -e ž trava: Herba Tráva KMS 1780, A9; Ár je vſzáko tejlo, liki tráva KŠ 1771, 705; Nej je ráſzla prouti ſzmrti Tráva v-vrti BKM 1789, 410; Bilou je pa tráve doſzta na tiſztom meſzti KŠ 1771, 283; Eto je pa, csi trávo na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Ár zemla rodi trávo KŠ 1771, 680; i kak vesélo po trávi šümi AI 1878, 3; tak je potom vö potégno dén 3). zemlou zdrevjom i ſztrávov KŠ 1754, 93; zemla, Ka bos zdaj ſztrávom zeléna BKM 1789, 87; i taki ſze je zemla ſz-trávov, i z-ſzadovenim drevjom zelenila KM 1796, 4
Prekmurski
travína -e ž
1. trava: Têm lepse cveté travina KAJ 1870, 63; eden dober, lêpi trávnik, v-zelénoj odêvki travine KAJ 1870, 121; Ki klaszi drevje, czvêtje, i travino KAJ 1848, 306
2. plevel: szkrben vért travino vösztrêbi KAJ 1870, 119; Či potom nedopüstimo, ka bi nam travina gredé zadavila BJ 1886, 17
Prekmurski
vkǜppograblàti -ám dov. pograbljati: tráva hitrê szehne, vecs, menye szüho vküppograblájo KAJ 1870, 122
Prekmurski
zbìti zbìjem dov. zbiti, pretepsti: zbijem paſztéra KŠ 1771, 89; ár ti zbijes za licze vsze moje protivnike TA 1848, 4; Steri zbije, ali opſzüje Otſo ſzvojega KŠ 1754, 32; ali tak zbijemo, da 'znyega more mrejti KŠ 1754, 38; zbijejo je i zapovejo nyim, naj vecs ne gucsijo KŠ 1771, 356; nikoga ne zbite KŠ 1771, 173; i tak je zbüo ſzvojega goſzpouda, ka je mogao mrejti KM 1790, 56; niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70; Apoſtole, zbili ſzo je KM 1796, 120
zbíti -a -o zbit, pretepen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; Zbito je, i kak tráva poszêhnola szrce moje TA 1848, 82
zbíti -a -o sam. pretepeni: Tü zbitoga gde vidli ſzte BKM 1789, 68
Prekmurski
zránja prisl. zgodaj zjutraj: kim je razdejvao králeſztvo Bo'ze od zránya notri do vecséra KŠ 1771, 429; Ka ſze je na drügi dén zránya zgoudilo KM 1796, 107; i tak szo liki tráva, stera zránya povêhne TA 1848, 75
Prekmurski
zrásti zrastém dov. zrasti: polſzko czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; ka najvelika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; Ár Predikátorje v-souli zrászo KOJ 1845, 140; Moj'zes, geto je veliki zráſzao KŠ 1771, 692; Nej je zráſzla prouti ſzmrti Tráva SŠ 1796, 142; Malo je zraszlo AI 1875, kaz. br. 8; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; ako ſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli TF 1715, 8; da szo kak grah veliki zrászli KOJ 1845, 110; pren. gda zraſzté vöra vaſa KŠ 1771, 546

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
grižna trava [grȋžna tráva] samostalniška zveza ženskega spola

rastlina navadna migalica, LATINSKO: Briza media

Celotno geslo Pohlin
mečičje [mečíčje] samostalnik srednjega spola

neka močvirska trava, morda kolmež, LATINSKO: Acorus calamus

PRIMERJAJ: mečičevje

Celotno geslo Pohlin
mrva [mŕva] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrvica

Celotno geslo Pohlin
mrvica [mŕvica] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrva

Celotno geslo Pohlin
trava [tráva] samostalnik ženskega spola

trava

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
trava samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat
Vorenc
bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt
Vorenc
cinast prid., F2, anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra ẛa zinasto poſſodo ribati; stanneus, -a, -um, zinast, iṡ koſſiterja
Vorenc
cvet m, F11, balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ṡlatú; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; flos, -ris, zvét, roṡha; flos aetatis, zveit te mladoſti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke; praeflorare, tá pervi zveit prózh vṡèti; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Vorenc
cvetje s, F21, acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvétjom, pres duha; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane; chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe, zveitje ṡhene; condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam, Augusta méſza zvétje; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine; cytinus, -ni, margaranovu zveitje; deflorare, ozvéjſti, zveitje odtergati; deflorescere, zviſti, v'zveitji biti; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne; florere, zviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati; flores, populje inu zveitje; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; leucanthemis, -dis, kamilizhinu zveitje; umbella, tú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi; uredo, -nis, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg
Vorenc
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
Vorenc
ginestra ž, iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Število zadetkov: 157