zavétrn -a -o prid. (ẹ̑)
zavarovan pred vetrom: zavetrna stran hriba, ladje; trava na zavetrnih mestih že zeleni
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
zažgáti -žgèm dov., zažgál (á ȅ)
1. narediti, povzročiti, da kaj zagori: strela je zažgala hišo; zažgati trske; z baklo, s cigareto zažgati skedenj / zažgati ogenj / zažgati kopo / star. zažgati si pipo prižgati si; pren., ekspr. zažgati v srcu ljubosumje
// dati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažgati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažgati oljkove vejice, da ne bi udarila strela v hišo
2. z ognjem, plamenom uničiti: zažgati hišo, kozolec; namenoma zažgati / pri peči si je zažgala obleko
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: sonce je zažgalo travo / premočno gnojilo zažge rastline
3. pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči: zažgati kruh, meso; potica se je zažgala
● ekspr. to žganje je tako močno, da kar zažge po grlu povzroči pekoč, žgoč občutek
1. narediti, povzročiti, da kaj zagori: strela je zažgala hišo; zažgati trske; z baklo, s cigareto zažgati skedenj / zažgati ogenj / zažgati kopo / star. zažgati si pipo prižgati si; pren., ekspr. zažgati v srcu ljubosumje
// dati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažgati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažgati oljkove vejice, da ne bi udarila strela v hišo
2. z ognjem, plamenom uničiti: zažgati hišo, kozolec; namenoma zažgati / pri peči si je zažgala obleko
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: sonce je zažgalo travo / premočno gnojilo zažge rastline
3. pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči: zažgati kruh, meso; potica se je zažgala
● ekspr. to žganje je tako močno, da kar zažge po grlu povzroči pekoč, žgoč občutek
- zažgáti se
narediti samomor z zažigom samega sebe: iz protesta se zažgati
- zažgán -a -o:
zažgan kruh; zažgana hiša; zažgana trava; sam.: duh po zažganem
Prekmurski
zbìti zbìjem dov. zbiti, pretepsti: zbijem paſztéra KŠ 1771, 89; ár ti zbijes za licze vsze moje protivnike TA 1848, 4; Steri zbije, ali opſzüje Otſo ſzvojega KŠ 1754, 32; ali tak zbijemo, da 'znyega more mrejti KŠ 1754, 38; zbijejo je i zapovejo nyim, naj vecs ne gucsijo KŠ 1771, 356; nikoga ne zbite KŠ 1771, 173; i tak je zbüo ſzvojega goſzpouda, ka je mogao mrejti KM 1790, 56; niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70; Apoſtole, zbili ſzo je KM 1796, 120
zbíti -a -o zbit, pretepen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; Zbito je, i kak tráva poszêhnola szrce moje TA 1848, 82
zbíti -a -o sam. pretepeni: Tü zbitoga gde vidli ſzte BKM 1789, 68
zbíti -a -o zbit, pretepen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; Zbito je, i kak tráva poszêhnola szrce moje TA 1848, 82
zbíti -a -o sam. pretepeni: Tü zbitoga gde vidli ſzte BKM 1789, 68
Pleteršnik
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
- zelêno prisl.:
zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
- zelêni -a -o sam.:
na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki / kot vzklik tristo zelenih
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
zeleníti, -ím, vb. impf. grün machen, Cig., Jan.; z. se = zeleneti; drevje se zelení; grün werden (z. B. vor Zorn): neverniki se zelene kakor trava, Dalm.
SSKJ²
zgrábek -bka m (ȃ)
pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: raztrositi redi in zgrabke / seno v zgrabkih
// kar se zgrabi sploh: zgrabek listja, žita
pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: raztrositi redi in zgrabke / seno v zgrabkih
// kar se zgrabi sploh: zgrabek listja, žita
SSKJ²
zlatoláska -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah
♦ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus
ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah
♦ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus
Celotno geslo
Sinonimni
Vorenc
zlatorumen prid., jberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku, gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje
SSKJ²
zmigljáti -ám dov. (á ȃ)
hitro, lahkotno se premakniti sem in tja: trava je zmigljala v večerni sapici; pren., ekspr. neke noči so zmigljali spomini
● ko je začela brati, so ji črke zmigljale pred očmi je dobila občutek, da črke niso pri miru
hitro, lahkotno se premakniti sem in tja: trava je zmigljala v večerni sapici; pren., ekspr. neke noči so zmigljali spomini
● ko je začela brati, so ji črke zmigljale pred očmi je dobila občutek, da črke niso pri miru
Pravopis
Prekmurski
zránja prisl. zgodaj zjutraj: kim je razdejvao králeſztvo Bo'ze od zránya notri do vecséra KŠ 1771, 429; Ka ſze je na drügi dén zránya zgoudilo KM 1796, 107; i tak szo liki tráva, stera zránya povêhne TA 1848, 75
Celotno geslo
Pregovori
zrasti je sestavina izrazovČakaj osel, da trava zraste V VARIANTI IZRAZOV: Iz malega raste veliko, Za vsako rit raste palica
Prekmurski
zrásti zrastém dov. zrasti: polſzko czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; ka najvelika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; Ár Predikátorje v-souli zrászo KOJ 1845, 140; Moj'zes, geto je veliki zráſzao KŠ 1771, 692; Nej je zráſzla prouti ſzmrti Tráva SŠ 1796, 142; Malo je zraszlo AI 1875, kaz. br. 8; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; ako ſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli TF 1715, 8; da szo kak grah veliki zrászli KOJ 1845, 110; pren. gda zraſzté vöra vaſa KŠ 1771, 546
SSKJ²
zravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. z nategovanjem, glajenjem narediti ravno: zravnati zmečkan papir; zravnati dele oblačila z likanjem / zravnati zvite žeblje / zravnal je obleko in jo položil čez stol / pred polaganjem oblog je treba stene zravnati
2. narediti, da pride kaj
a) v naraven, pravilen položaj: zravnati izpahnjeno nogo; mlado drevo je še mogoče zravnati; pohojena trava se je zravnala
b) v pravilen, ustrezen položaj: zravnati knjige na polici; vrsti sta se zravnali / zravnati krmilo
// vzravnati: zravnati hrbet, telo / prostor je tako nizek, da se v njem ni mogoče zravnati; skloniti se in se spet zravnati
1. z nategovanjem, glajenjem narediti ravno: zravnati zmečkan papir; zravnati dele oblačila z likanjem / zravnati zvite žeblje / zravnal je obleko in jo položil čez stol / pred polaganjem oblog je treba stene zravnati
2. narediti, da pride kaj
a) v naraven, pravilen položaj: zravnati izpahnjeno nogo; mlado drevo je še mogoče zravnati; pohojena trava se je zravnala
b) v pravilen, ustrezen položaj: zravnati knjige na polici; vrsti sta se zravnali / zravnati krmilo
// vzravnati: zravnati hrbet, telo / prostor je tako nizek, da se v njem ni mogoče zravnati; skloniti se in se spet zravnati
- zravnáti se
postati raven: po nekaj ovinkih se cesta zravna
- zravnán -a -o:
zravnan hrbet; zravnana obleka; prisl.: zravnano hoditi, sedeti;
SSKJ²
zrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili
2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto
1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili
2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto
- zrédčiti se
1. postati (bolj) redek: nekdaj gosta trava se je zredčila / lasje so se mu zredčili in posiveli / megla se je zredčila / promet se proti večeru zredči
2. postati številčno manjši: zaradi spopadov so se vojaške enote zredčile / število gostov se je zredčilo
- zrédčen -a -o:
z vodo zredčeno mleko
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 25
- 26
- 27
- 28
- 29
- Naslednja »
Število zadetkov: 571
Dostopnost