Zadetki iskanja
1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu
2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme; očitki so v njem povzročili travmo; preboleti travmo / duševna travma
3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma; spremlja ga travma grozovitega prizora; travme iz otroških let
1. nanašajoč se na travmo; travmatski: travmatična okvara organa / travmatična nevroza
2. knjiž. zelo hud, zelo težek: travmatičen dogodek / travmatična doživetja / travmatične posledice
● knjiž. zgodovinarji imajo do nekaterih dogodkov travmatičen odnos poln predsodkov
psih. povzročiti, da ima kdo (duševno) travmo: doživetje je otroka travmatiziralo
- travmatizíran -a -o:
travmatizirani ljudje
nanašajoč se na travmo: travmatska okvara pljuč / travmatski šok šok kot posledica hujše telesne poškodbe
● knjiž. travmatsko doživetje zelo hudo, zelo težko